{"id":435,"date":"2022-02-24T12:51:09","date_gmt":"2022-02-24T12:51:09","guid":{"rendered":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/?page_id=435"},"modified":"2024-02-12T09:55:11","modified_gmt":"2024-02-12T09:55:11","slug":"objave","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/objave\/","title":{"rendered":"Objave s projekta \/ Project publications"},"content":{"rendered":"\n

ZAVIR\u0160EK, Darja (2023). <\/a>Otro\u0161ki kolektiv kot metoda dela, odnosi med spoloma in sledovi Makarenkovega dela v pisnih in memoarskih virih socialnega dela v Sloveniji. Socialno delo, letn. 62, \u0161t.2-3, str.89-110.<\/p>\n\n\n\n

SOBO\u010cAN, Ana Marija, PISTOTNIK, Sara, ZORN, Jelka. Razvoj metod socialnega dela med emancipacijo in nadzorovanjem. Socialno delo<\/em>. apr.-sep. 2023, letn. 62, \u0161t. 2\/3, str. 85-88. ISSN 0352-7956. https:\/\/www.revija-socialnodelo.si\/mma\/Socialno_delo_2023_2-3_1_uvodnik.pdf\/2023110812360744\/<\/a>, http:\/\/www.dlib.si\/details\/URN:NBN:SI:DOC-763QVZCG<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

SOBO\u010cAN, Ana Marija, JUREN, Eva, JUR\u010cEK, An\u017ee. Professional identity in social work : students’ perspectives and implications for educators. V: Book of abstracts : ECSWE : 2023, Porto \/ Matosinhos<\/em>. Porto: European Association of Schools of Social Work: Instituto Superior de Servi\u00e7o Social do Porto, 2023. Str. 221-222. https:\/\/eu-central-1.linodeobjects.com\/evt4-media\/documents\/ECSWE_Book_Abstracts_24Jul.pdf<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

SOBO\u010cAN, Ana Marija, ZORN, Jelka. Media reporting on social work and its implications for social work education. V: Book of abstracts : ECSWE : 2023, Porto \/ Matosinhos<\/em>. Porto: European Association of Schools of Social Work: Instituto Superior de Servi\u00e7o Social do Porto, 2023. Str. 228. <\/p>\n\n\n\n

BERTOTTI, Teresa, SOBO\u010cAN, Ana Marija. Reclaiming professional ethical judgement and challenging bureaucracy in pandemic conditions and beyond. V: 12th European Conference for Social Work Research : ECSWR 2023 : Universit\u00e0 Cattolica del Sacro Cuore, Milan, Italy, 12 – 14 April 2023<\/em>. [Milan]: European Social Work Research Association, 2023.<\/p>\n\n\n\n

PISTOTNIK, Sara. Socialne delavke v komisijah za dovolitev splava v \u0161estdesetih letih v Sloveniji. Socialno delo<\/em>. apr.-sep. 2023, letn. 62, \u0161t. 2\/3, str. 145-164. ISSN 0352-7956. https:\/\/www.revija-socialnodelo.si\/mma\/Socialno_delo_2023_2-3_5_pistotnik.pdf\/2023110812474466\/<\/a>, http:\/\/www.dlib.si\/details\/URN:NBN:SI:DOC-SHRPZ7AA<\/a>, DOI: 0.51741\/sd.2023.62.2-3.145-164<\/a>. [COBISS.SI-ID 172412419<\/a>]<\/p>\n\n\n\n

PISTOTNIK, Sara. Experiences from the past, lessons for the future : views of social workers on social changes and practice from socialism to neoliberalism. V: ICSD 2023 Biennial Conference : 23rd Biennial Conference of the International Consortium for Social Development : University of G\u00e4vle, 23 – 25 August 2023<\/em>. G\u00e4vle: University of G\u00e4vle, 2023. https:\/\/www.hig.se\/Ext\/En\/University-of-Gavle\/About-the-University\/Evenemang\/Konferenser\/ICSD-2023-Biennial-Conference\/Program-Friday-25-August.html<\/a>. [COBISS.SI-ID 163357699<\/a>].<\/p>\n\n\n\n

PISTOTNIK, Sara.\u00a0Experiences from the past, lessons for the future : history of social work in Slovenia : lecture at Federal University of Esp\u00edrito Santo, Vit\u00f3ria, Brazil, 15th October 2023, online<\/em>. [COBISS.SI-ID\u00a0168978691<\/a>]<\/p>\n\n\n\n

Krstulovi\u0107, Ga\u0161per. Razvoj institucij na podro\u010dju izobra\u017eevanja za otroke s posebnimi potrebami v Sloveniji od njihove ustanovitve do danes.\u00a0Socialno delo<\/em>. apr.-sep. 2023, letn. 62, \u0161t. 2\/3, str. 179-190. ISSN 0352-7956.\u00a0https:\/\/www.revija-socialnodelo.si\/mma\/Socialno_delo_2023_2-3_7_krstulovic.pdf\/2023110812583265\/<\/a>,\u00a0DOI:\u00a0 10.51741\/sd.2023.62.2-3.179-190<\/a>. [COBISS.SI-ID\u00a0180086787<\/a>]<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

Tematska \u0161tevilka revije Socialno delo PRISPEVKI K ZGODOVINI SOCIALNEGA DELA, <\/strong>urednice: doc. dr. Ana Sobo\u010dan, izr. prof. dr. Jelka Zorn, as. dr. Sara Pistotnik.  <\/p>\n\n\n\n

Kliknite na povezavo: Revija Socialno delo (revija-socialnodelo.si)<\/a><\/p>\n\n\n\n

Tematska \u0161tevilka se osredoto\u010da na zgodovino profesionalizacije socialnega dela v Sloveniji, torej razvoja socialnega dela kot stroke, prakse in akademske discipline, skupaj z razvojem izobra\u017eevanja za socialne delavke in delavce. Poudarek je na raziskovanju zna\u010dilnosti socialnega dela v socializmu in na spreminjanju\/kontinuiteti praks po letu 1991, ko je Slovenija postala samostojna dr\u017eava.<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, Darja (gostujo\u010di urednik 2022). Dru\u017eboslovne razprave<\/em>. [Tiskana izd.]. Ljubljana: Slovensko sociolo\u0161ko dru\u0161tvo: Fakulteta za dru\u017ebene vede, 1984-. ISSN 0352-3608. http:\/\/www.druzboslovne-razprave.org\/<\/a>. [COBISS.SI-ID 7530242<\/a>] DR101-WEB.pdf (sociolosko-drustvo.si)<\/a><\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, Darja (2022).Izku\u0161enjska zgodovina socialnega dela. Dru\u017eboslovne razprave = Social science forum. \u2013 ISSN 0352-3608<\/a> ([Letn.] 38, [\u0161t.] 101, 2022, str. 43-46). COBISS.SI-ID \u2013 142095107.<\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, Darja (2022). Profesionalizacija socialnega dela v Sloveniji : med entuziazmom \u017eensk in zahtevami oblasti. Dru\u017eboslovne razprave = Social science forum. \u2013 ISSN 0352-3608<\/a> ([Letn.] 38, [\u0161t.] 101, 2022, str. 49-72). COBISS.SI-ID \u2013 141900547.<\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, Darja. Recenzija. Nina Vodopivec: Tu se ne bo nikoli ve\u010d \u0161ivalo: do\u017eivljanje izgube dela in propada tovarne. Ljubljana: In\u0161titut za novej\u0161o zgodovino, 2021. 307 strani (ISBN 978-961-7104-05-9), Dru\u017eboslovne razprave<\/em>. [Tiskana izd.]. 2022, [letn.] 38, [\u0161t.] 100, str. 173-175. ISSN 0352-3608. [COBISS.SI-ID 126872835<\/a>], [SNIP<\/a>]. Tu se ne bo nikoli ve\u010d \u0161ivalo: do\u017eivljanje izgube dela in propada tovarne – ProQuest<\/a><\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, Darja. Social work’s for a future : imagining life beyond patches of war and peace. V: Redefining social policy and social work practice in a post-pandemic society : social welfare programs and social work education at a crossroads : Joint World Conference on Social Work Education and Social Development : 2022. 10. 26 – 28 Seoul, Republic of Korea. Seoul: Social Work, Education and Social Development, 2022. Str. 143. http:\/\/www.swesd2022.com\/theme\/swesd\/html\/overview\/image\/Conference%20Booklet.pdf<\/a>. [COBISS.SI-ID 130081795<\/a>].<\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, Darja (2022). Social work as a social solidarity apparatus : selected problems in historical and experiential optics. V: Book of abstracts<\/em>. Amsterdam: Amsterdam University of Applied Science, 2022. Str. 391. https:\/\/www.ecswr2022.org\/book-of-abstracts<\/a>. [COBISS.SI-ID 105936131<\/a>]<\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, Darja. The history of social work in Slovenia. V: KRASNIQI, Vjollca (ur.), BA\u0160I\u0106, Sanela (ur.). Gender and leadership in social work education in Southeast Europe<\/em>. Prishtina: Southeast Europe Academic Women’s Leadership Initiative: University of Prishtina; Sarajevo: University of Sarajevo, 2022. Str. 25-28, ilustr. https:\/\/www.glsw-see.org\/_files\/ugd\/49e689_419a37bd52204389aa57b901a50c8443.pdf<\/a>. [COBISS.SI-ID 122538499<\/a>]<\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, Darja. Profesionalna oralna zgodovina socialnih delavk v poklicu 1980-2010. V: MESEC, Bojana (ur.), RIHTER, Liljana (ur.), PETROVI\u0106 JESENOVEC, Borut (ur.). Prihodnost socialnega dela: stroka, politika, akcija : 8. kongres socialnega dela : zbornik povzetkov : 16. in 17. november 2022, Terme Zre\u010de, Hotel Vital<\/em>. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, 2022. Str. 35. ISBN 978-961-6569-77-4. [COBISS.SI-ID 130071555<\/a>].<\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, Darja. Socialne delavke kot sodne izvedenke za podro\u010dje socialnega dela v Sloveniji. V: MESEC, Bojana (ur.), RIHTER, Liljana (ur.), PETROVI\u0106 JESENOVEC, Borut (ur.). Prihodnost socialnega dela: stroka, politika, akcija : 8. kongres socialnega dela : zbornik povzetkov : 16. in 17. november 2022, Terme Zre\u010de, Hotel Vital<\/em>. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, 2022. Str. 69. ISBN 978-961-6569-77-4. [COBISS.SI-ID 130072323<\/a>].<\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, Darja. Zgodovina profesionalizacije socialnega dela v Sloveniji in izku\u0161nje socialnih delavk iz \u010dasa pred letom 1991 in po njem : nekateri vpogledi. V: MESEC, Bojana (ur.), RIHTER, Liljana (ur.), PETROVI\u0106 JESENOVEC, Borut (ur.). Prihodnost socialnega dela: stroka, politika, akcija : 8. kongres socialnega dela : zbornik povzetkov : 16. in 17. november 2022, Terme Zre\u010de, Hotel Vital<\/em>. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, 2022. Str. 32. ISBN 978-961-6569-77-4. [COBISS.SI-ID 130070275<\/a>].<\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, Darja. Azilarna praksa socialnega skrbstva v obdobju dr\u017eavnega socializma. V: BEZJAK, Sonja (ur.), FARASIN, Darja (ur.). Mednarodna konferenca Alpe Adria Donava mre\u017ea za dezinstitucionalizacijo : zbornik povzetkov : [10. – 16. junij 2021, Trate]<\/em>. Trate: Muzej norosti, 2021. Str. 30. ISBN 978-961-93918-2-2. https:\/\/63c1a58e-966f-41d5-abf9-3304cb840945.usrfiles.com\/ugd\/63c1a5_14d2ad6a558149e3876920261be262f6.pdf<\/a>. [COBISS.SI-ID 67901187<\/a>].<\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, Darja. Participatory art in social work : from humanitarianism to humanisation of people on the move. V: G\u00d3MEZ-CIRIANO, Emilio Jos\u00e9 (ur.), CABIATI, Elena (ur.), DEDOTSI, Sofia (ur.). Migration and social work : approaches, visions and challenges<\/em>. Bristol: Policy Press, 2023. Str. 25-46, ilustr. Research in social work. ISBN 978-1-4473-6180-0, ISBN 978-1-4473-6182-4, ISBN 978-1-4473-6183-1. [COBISS.SI-ID 143796995<\/a>].<\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, Darja. Overcoming troubling practices against Roma and among Roma people : a human rights perspective in Slovenian social work. V: KRASNIQI, Vjollca (ur.), MCPHERSON, Jane (ur.). Human rights in this age of uncertainty : social work approaches and practices from Southeast Europe<\/em>. Cham: Springer, 2022. Str. 13-34, ilustr. European social work education and practice. ISBN 978-3-031-11727-5, ISBN 978-3-031-11728-2. https:\/\/link.springer.com\/chapter\/10.1007\/978-3-031-11728-2_2<\/a>, DOI: 10.1007\/978-3-031-11728-2_2<\/a>. [COBISS.SI-ID 132015875<\/a>].<\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, Darja. Feministi\u010dna perspektiva pri na\u010drtovanju in upravljanju slu\u017eb v skupnosti v \u010dasu dezinstitucionalizacije. V: BEZJAK, Sonja (ur.). O skupnosti in dezinstitucionalizaciji onkraj obstoje\u010dih vrtov in vrti\u010dkov = On community and deinstitutionalisation beyond gardens and enclosures : zbornik<\/em>. Trate: Muzej norosti, 2022. Str. 87-109. ISBN 978-961-93918-3-9. [COBISS.SI-ID 99772675<\/a>].<\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, Darja. Ljudje z ovirami in starej\u0161i v socialnovarstvenih institucijah : pomen transdisciplinarnosti za eti\u010dno odlo\u010danje v izrednih razmerah. V: SALECL, Renata (ur.). Koga re\u0161evati v \u010dasu pandemije? : eti\u010dni, medicinski in kazenskopravni vidiki tria\u017ee<\/em>. V Ljubljani: In\u0161titut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, 2021. Str. 195-227, 324-325, 332-333. ISBN 978-961-6503-36-5. [COBISS.SI-ID 91036419<\/a>].<\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, Darja. Recenzija. Nina Vodopivec: Tu se ne bo nikoli ve\u010d \u0161ivalo: do\u017eivljanje izgube dela in propada tovarne. Ljubljana: In\u0161titut za novej\u0161o zgodovino, 2021. 307 strani (ISBN 978-961-7104-05-9), Dru\u017eboslovne razprave<\/em>. [Tiskana izd.]. 2022, [letn.] 38, [\u0161t.] 100, str. 173-175. ISSN 0352-3608. [COBISS.SI-ID 126872835<\/a>], [SNIP<\/a>].<\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, Darja, BEZJAK, Sonja. Etika kot sredstvo proti razgradnji socialnega dela. Socialno delo<\/em>. apr.-jun. 2021, letn. 60, \u0161t. 2, str. 99-100. ISSN 0352-7956. https:\/\/www.revija-socialnodelo.si\/mma\/1_uvodnik.pdf\/2021052814371884\/<\/a>, DOI: 10.51741\/sd2021.60.2.99-100<\/a>. [COBISS.SI-ID 65641987<\/a>].<\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, Darja. Researching the roots of social work profession under state socialism in Yugoslavia : 1945-1991 : lecture at Joint World Conference on Social Work Education and Social Development “Redefining social policy & social work practice in a post-pandemic society: social welfare programs and social work educations at a crossroads”, SWESD 2022, Seoul, 27. 10. 2022. [COBISS.SI-ID 130082307<\/a>].<\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, Darja. Zgodovina \u0161olanja v socialnem delu v Sloveniji : prispevek na simpoziju “Razmisleki o socialnem delu v Sloveniji v zgodovinski in izku\u0161enjski perspektivi” v okviru znanstvenega simpozija “Teoretski razmisleki o aktualnih socialnih tematikah in socialnem delu v Sloveniji v zgodovinski in izku\u0161enjski perspektivi”, Fakulteta za socialno delo, Ljubljana, 25. 3. 2022. [COBISS.SI-ID 103983107<\/a>].<\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, Darja. Social work education under corona crises : lecture at “Field Education in Social Work under Corona Crisis: Learning from Southeast European and North American Perspective(s)”, Faculty of Political Science Sarajevo and Eastern European sub regional Association of School of Social Work, online, 19. 2. 2021. [COBISS.SI-ID 63716867<\/a>].<\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, Darja. The begginings of social work education in Yugoslavia and Slovenia and its consequences for the current social work? : invited lecture at International scientific and practical online conference “Temporality of social care: history, modernity, prospects”, The Yuri Gagarin State Technical University of Saratov, online, 24. 9. 2021. [COBISS.SI-ID 83828227<\/a>].<\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, Darja. Social work as a human rights profession in the area of mental health : support, advocacy, resilience and recovery : invited lecture at the 5th International Conference “Mental Health Global Challenges”, School of Social Work, National University of Kyiv-Mohyla Academy, Kyiv, 22. 10. 2021. [COBISS.SI-ID 138776067<\/a>].<\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, Darja. Social work research : opportunities for cooperation : invited lecture at the international conference “The 2nd Scientific Readings named after Professor Volodymyr Poltavets”, School of Social Work, National University of Kyiv-Mohyla Academy, Kyiv, 5. 2. 2021. [COBISS.SI-ID 138783747<\/a>].<\/p>\n\n\n\n


Zavir\u0161ek, Darja (diskutant), BA\u0160I\u0106, Sanela (diskutant), BERC, Gordana (diskutant), KRASNIQI, Vjollca (diskutant), BOYKO, Oksana (diskutant), GUSAK, Natalia (diskutant). Social workers and social work educators living and working during the war times : lessons from southeast Europe, strategies for Ukraine : panel at Faculty of Philosophy, University of Prishtina, Hybrid event, 5. 9. 2022. [COBISS.SI-ID 121775875<\/a>].<\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, Darja (gostujo\u010di urednik 2022). Dru\u017eboslovne razprave<\/em>. [Tiskana izd.]. Ljubljana: Slovensko sociolo\u0161ko dru\u0161tvo: Fakulteta za dru\u017ebene vede, 1984-. ISSN 0352-3608. http:\/\/www.druzboslovne-razprave.org\/<\/a>. [COBISS.SI-ID 7530242<\/a>]<\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, Darja (2022).Izku\u0161enjska zgodovina socialnega dela. Dru\u017eboslovne razprave = Social science forum. – ISSN 0352-3608<\/a> ([Letn.] 38, [\u0161t.] 101, 2022, str. 43-46). COBISS.SI-ID \u2013 142095107. <\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, Darja (2022). Profesionalizacija socialnega dela v Sloveniji : med entuziazmom \u017eensk in zahtevami oblasti. Dru\u017eboslovne razprave = Social science forum. – ISSN 0352-3608<\/a> ([Letn.] 38, [\u0161t.] 101, 2022, str. 49-72). COBISS.SI-ID \u2013 141900547.<\/p>\n\n\n\n

\u0160umi, Irena (2022). Organizacijske in integrativne dileme v socialnem delu : primer lokaliziranega zaposlovanja na CSD in primer zaposlovanja diplomiranih socialnih delavk, ki so osebe z oviranostmi : prispevek na simpoziju “Razmisleki o socialnem delu v Sloveniji v zgodovinski in izku\u0161enjski perspektivi” v okviru znanstvenega simpozija “Teoretski razmisleki o aktualnih socialnih tematikah in socialnem delu v Sloveniji v zgodovinski in izku\u0161enjski perspektivi”, Fakulteta za socialno delo, Ljubljana, 25. 3. 2022. [COBISS.SI-ID 103983619<\/a>]<\/p>\n\n\n\n

Jeraj, Mateja (2022). Analiza socialnopoliti\u010dne \u0161ole kot predhodnice profesionalnega izobra\u017eevanja za socialno delo : predavanje na 8. Kongresu socialnega dela z naslovom Prihodnost socialnega dela : stroka, politika, akcija : Terme Zre\u010de, 16. november 2022. [COBISS.SI-ID 130279427<\/a>].<\/p>\n\n\n\n

Jeraj, Mateja (2022). Pogled socializma na socialne zadeve in obdobje pred profesionalizacijo socialnega dela : predavanje na simpoziju Teoretski razmisleki o aktualnih socialnih tematikah in socialnem delu v Sloveniji v zgodovinski in izku\u0161enjski perspektivi : Ljubljana, Fakulteta za socialno delo, 25. 3. 2022. [COBISS.SI-ID 131313923<\/a>].<\/p>\n\n\n\n

Buda, Tanja (2022). “Matere samohranilke” v arhivskem gradivu CSD-jev od leta 1960 naprej: prispevek na simpoziju “Razmisleki o socialnem delu v Sloveniji v zgodovinski in izku\u0161enjski perspektivi” v okviru znanstvenega simpozija “Teoretski razmisleki o aktualnih socialnih tematikah in socialnem delu v Sloveniji v zgodovinski in izku\u0161enjski perspektivi”, Fakulteta za socialno delo, Ljubljana, 25. 3. 2022. [COBISS.SI-ID 102667011<\/a>].<\/p>\n\n\n\n

Mali, Jana, Zavir\u0161ek, Darja, Peni\u010d, Benjamin. Eti\u010dne dileme socialnega dela v domovih za stare ljudi v \u010dasu epidemije covida-19 : predavanje v okviru “Strokovno sre\u010danje Aktiva socialnih delavcev pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije”, online, 3. 11. 2021<\/em>. [COBISS.SI-ID 83831555<\/a>]. <\/p>\n\n\n\n

Mali, Jana (2021), Grebenc, Vera. Strategije raziskovanja in razvoja dolgotrajne oskrbe starih ljudi v skupnosti<\/em>. Ljubljana: Zalo\u017eba Univerze, 307 str., tabele, graf. prikazi. ISBN 978-961-7128-08-6. [COBISS.SI-ID 78615043<\/a>]<\/p>\n\n\n\n

Mali, Jana (2021), Social work between meeting the needs of older people and restrictive measures during the Covid-19 epidemic : lecture at plenary session at conference “Breaking the ICE – The Inter-COVID Edition of Social Work in Dubrovnik”, School of Social Work Theory and Practice, Dubrovnik, Inter-university centre, 9. 9. 2021<\/em>. [COBISS.SI-ID 82383619<\/a>]<\/p>\n\n\n\n

Mali, Jana (2022), Mo\u010d socialnega dela pri iskanju re\u0161itev na stike ljudi : mo\u010d za dru\u017ebene spremembe in inovacije. V: MESEC, Bojana (ur.), RIHTER, Liljana (ur.), PETROVI\u0106 JESENOVEC, Borut (ur.). Prihodnost socialnega dela: stroka, politika, akcija : 8. kongres socialnega dela : zbornik povzetkov : 16. in 17. november 2022, Terme Zre\u010de, Hotel Vital<\/em>. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, 2022. Str. 11. ISBN 978-961-6569-77-4. [COBISS.SI-ID 130056963<\/a>]<\/a><\/p>\n\n\n\n

Pistotnik, Sara, Buda, Tanja (2022). The role of social workers in Slovenian commissions granting abortion between 1960 and 1977. V: Book of abstracts<\/em>. Amsterdam: Amsterdam University of Applied Science, Str. 388. https:\/\/www.ecswr2022.org\/book-of-abstracts<\/a>. [COBISS.SI-ID 105935875<\/a>]<\/p>\n\n\n\n

Pistotnik, Sara, Buda, Tanja (2022). Vloga socialnih delavk v “Komisijah za odpravo plodu” med letoma 1960 in 1977. V: MESEC, Bojana (ur.), et al. Prihodnost socialnega dela: stroka, politika, akcija : 8. kongres socialnega dela : zbornik povzetkov : 16. in 17. november 2022, Terme Zre\u010de, Hotel Vital<\/em>. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, Str. 92. ISBN 978-961-6569-77-4. [COBISS.SI-ID 129864195<\/a>].<\/p>\n\n\n\n

Pistotnik, Sara (2022). Reguliranje splava v 60-letih 20. stoletja v prispevkih Vestnika Sveta za socialno varstvo SRS : prispevek na simpoziju “Razmisleki o socialnem delu v Sloveniji v zgodovinski in izku\u0161enjski perspektivi” v okviru znanstvenega simpozija “Teoretski razmisleki o aktualnih socialnih tematikah in socialnem delu v Sloveniji v zgodovinski in izku\u0161enjski perspektivi”, Fakulteta za socialno delo, Ljubljana, 25. 3. 2022. [COBISS.SI-ID 102668035<\/a>].<\/p>\n\n\n\n

Pistotnik, Sara (2022). \u00bbHude osebne, dru\u017einske ali gmotne razmere\u00ab : socialni razlogi za splav in uvedba socialne indikacije v slovensko zakonodajo. Dru\u017eboslovne razprave<\/em>, ISSN 0352-3608. [Tiskana izd.], 2022, [Letn.] 38, [\u0161t.] 101, str. 139-161, doi: 10.51936\/dr.38.101.139-161<\/a>. [COBISS.SI-ID 142109187<\/a>], [SNIP<\/a>][tip COBISS: 1.01 Izvirni znanstveni \u010dlanek]<\/p>\n\n\n\n

Sobo\u010dan, Ana Marija. Socialno delo kot dru\u017ebena naprava solidarnosti : izsledki raziskovanja : predavanje na strokovem sre\u010danju in rednem letnem ob\u010dnem zboru Dru\u0161tva socialnih delavk in delavcev Ptuj \u2013 Ormo\u017e, Bioterme Mala Nedelja, 9. marec 2023<\/em>. [COBISS.SI-ID 144958979<\/a>]<\/p>\n\n\n\n

Sobo\u010dan, Ana Marija (2022). The making of social work professional identity\/-ies. V: Book of abstracts<\/em>. Amsterdam: Amsterdam University of Applied Science, str. 331.  https:\/\/www.ecswr2022.org\/book-of-abstracts<\/a>. [COBISS.SI-ID 105935619<\/a>].<\/p>\n\n\n\n

Sobo\u010dan, Ana Marija (2022). Eti\u010dni kodeksi in identiteta poklica socialno delo. V: MESEC, Bojana (ur.), et al. Prihodnost socialnega dela: stroka, politika, akcija : 8. kongres socialnega dela : zbornik povzetkov : 16. in 17. november 2022, Terme Zre\u010de, Hotel Vital<\/em>. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, Str. 20. ISBN 978-961-6569-77-4. [COBISS.SI-ID 130067971<\/a>]<\/p>\n\n\n\n

Sobo\u010dan, Ana Marija (2022). Analiza eti\u010dnih kodeksov v socialnem delu v Sloveniji : prispevek na simpoziju “Razmisleki o socialnem delu v Sloveniji v zgodovinski in izku\u0161enjski perspektivi” v okviru znanstvenega simpozija “Teoretski razmisleki o aktualnih socialnih tematikah in socialnem delu v Sloveniji v zgodovinski in izku\u0161enjski perspektivi”, Fakulteta za socialno delo, Ljubljana, 25. 3. 2022<\/em>. [COBISS.SI-ID 103986179<\/a>].<\/p>\n\n\n\n

Zorn, Jelka, Sobo\u010dan, Ana Marija (2022). Analiza podobe socialnega dela v izbranih medijih v preteklem desetletju (2011-2021). V: MESEC, Bojana (ur.), et al. Prihodnost socialnega dela: stroka, politika, akcija : 8. kongres socialnega dela : zbornik povzetkov : 16. in 17. november 2022, Terme Zre\u010de, Hotel Vital<\/em>. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, str. 51. ISBN 978-961-6569-77-4. [COBISS.SI-ID 130068227<\/a>].<\/p>\n\n\n\n

Sobo\u010dan, Ana Marija (2021). Eti\u010dne dileme in izzivi humanizma v socialnem delu danes. Socialno delo<\/em>. apr.-jun. 2021, letn. 60, \u0161t. 2, str. 105-120. ISSN 0352-7956. https:\/\/www.revija-socialnodelo.si\/mma\/3_Sobocan.pdf\/2021052814435083\/<\/a>, DOI: 10.51741\/sd2021.60.2.105-120<\/a>. [COBISS.SI-ID 65655043<\/a>].<\/p>\n\n\n\n

Zorn, Jelka (2022). Ko izre\u010demo pravo besedo, spremenimo svet : pogled socialnih delavk_cev na izbris in begunstvo. V: MESEC, Bojana (ur.), et al. Prihodnost socialnega dela: stroka, politika, akcija : 8. kongres socialnega dela : zbornik povzetkov : 16. in 17. november 2022, Terme Zre\u010de, Hotel Vital. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, str. 52. ISBN 978-961-6569-77-4. [COBISS.SI-ID 130070019].<\/p>\n\n\n\n

Zorn, Jelka (2022). Anti-racist social work : fight borders (of welfare services) not people without documents : lecture at “Social work: a hinge of practical utopia”, School of Social Work Theory and Practice, Dubrovnik, 13. 9. 2022. [COBISS.SI-ID 130089219]. <\/p>\n\n\n\n

Zorn, Jelka (2022). Socialno delo med \u010dlovekovimi pravicami in dr\u017eavnim servisom : prispevek na simpoziju “Razmisleki o socialnem delu v Sloveniji v zgodovinski in izku\u0161enjski perspektivi” v okviru znanstvenega simpozija “Teoretski razmisleki o aktualnih socialnih tematikah in socialnem delu v Sloveniji v zgodovinski in izku\u0161enjski perspektivi”, Fakulteta za socialno delo, Ljubljana, 25. 3. 2022. [COBISS.SI-ID 103987971].<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Sodelavka na projektu:<\/em><\/p>\n\n\n\n

DOBAJA, Dunja. Otroci s posebnimi potrebami v Sloveniji (1918 – 1990): od segregacije do integracije : javno predavanje ob tednu univerze na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani, 30. nov. 2022 ob 8.30<\/em>. [COBISS.SI-ID 136855043<\/a>]<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

Socialno delo kot dru\u017ebena naprava solidarnosti: izbrane problematike v zgodovinski in izku\u0161enjski optiki : predstavitev delnih rezultatov
<\/h5>\n\n\n\n

Petek, 25.3. 2022, 8:30-17:00, Fakulteta za socialno delo UL
Povzetki simpozija \/glede na vrstni red sodelujo\u010dih\/
<\/p>\n\n\n\n

Dr. Mateja Jeraj<\/strong>
Pogled socializma na socialne zadeve in obdobje pred profesionalizacijo socialnega dela<\/span><\/em>
Socialno skrbstvo, ki je pred 2. svetovno vojno temeljilo na zasebni pobudi razli\u010dnih dobrodelnih dru\u0161tev, naj bi v socializmu prevzela dr\u017eava. Ta naj bi poskrbela za vse tiste, ki brez svoje krivde niso mogli sami skrbeti zase (invalide, sirote, otroke s star\u0161i, ki niso mogli skrbeti zanje, otroke s posebnimi potrebami, nepreskrbljene dru\u017eine vojnih \u017ertev). Za socialno problematiko je bilo sprva zadol\u017eeno Ministrstvo za socialno politiko, potem Ministrstvo za socialno skrbstvo, pri okrajnih in krajevnih ljudskih odborih pa so delovali socialno zdravstveni odseki. Vendar pa takoj po vojni iz ekonomskih razlogov in zaradi vsesplo\u0161nega pomanjkanja strokovno usposobljenih kadrov \u0161e ni bilo mogo\u010de vzpostaviti zadostne mre\u017ee socialnih ustanov. Zato je bila nujno potrebna pomo\u010d t. i. mno\u017ei\u010dnih organizacij, Rde\u010dega kri\u017ea, Protifa\u0161isti\u010dne fronte \u017eenske (AF\u017d), sindikatov. Za \u010dim hitrej\u0161o vzgojo novih \u00bbsocialnih delavk in delavcev\u00ab, ki naj ne bi bili le strokovno usposobljeni, ampak tudi \u00bbpravilno politi\u010dno usmerjeni\u00ab, je sku\u0161ala v prvih povojnih letih poskrbeti socialno politi\u010dna \u0161ola; poleti 1945 je bila ustanovljena pri Ministrstvu za socialno politiko, delovala pa je do konca julija 1949. Potekala je v obliki te\u010dajev, na katerih so se med drugim usposabljali bodo\u010di referenti za socialne in zdravstvene zadeve pri okrajnih ljudskih odborih, osebje mladinskih domov, domov socialnega skrbstva in otro\u0161kih po\u010ditni\u0161kih kolonij, pa tudi tako imenovane terenske obiskovalke, ki naj bi vzgajale skrbnike in rejnike osirotelih otrok. V prvi polovici petdesetih let pomo\u010d prostovoljk in prostovoljcev ni bila ve\u010d potrebna v tolik\u0161ni meri kot prej. Dr\u017eava je bila sposobna naloge socialnega skrbstva prevzeti povsem v \u00bbsvoje roke\u00ab, zato so sindikati izgubili socialne naloge. Leta 1953 je bila ukinjena AF\u017d, ki jo je politi\u010dno vodstvo zaradi prakti\u010dnih potreb ustanovilo le za dolo\u010den \u010das, sicer pa je, kot odlo\u010den nasprotnik feminizma, nasprotovalo vsakr\u0161ni izklju\u010dno \u017eenski organizaciji, \u0161e posebej, \u010de je imela tudi politi\u010dni pomen. Potrebe po ustrezno iz\u0161olanih kadrih, zaposlenih tako v upravnih
1 Financer ARRS, \u0161t. projekta 0591-001, vodja raziskave prof. dr. Darja Zavir\u0161ek.
organih, pristojnih za socialne zadeve kot v ustanovah socialnega skrbstva, pa so ostale in leta 1955 je bila v Ljubljani ustanovljena \u0160ola za socialne delavce.
Mateja Jeraj, dr. zgodovinskih znanosti, znanstvena sodelavka, zaposlena kot vi\u0161ja svetovalka v Arhivu Republike Slovenije; raziskuje vpra\u0161anja s podro\u010dja zgodovine po 2. svetovni vojni in arhivistike.
**
Dr. Nina Vodopivec<\/strong>
Socialno delo v socialisti\u010dnih tovarnah<\/span><\/em>
Avtorica bo v prispevku predstavila, kako se je v vzpostavljalo socialno delo v tekstilnih socialisti\u010dnih tovarnah od \u0161estdesetih letih prej\u0161njega stoletja naprej. Slu\u017eba se je na pobudo direktorjev razvijala v modernej\u0161ih, ve\u010djih in uspe\u0161nej\u0161ih tovarnah oz. zaradi anga\u017eiranih posameznic ter posameznikov, ki so delo v veliki meri razvijali skozi prakso. Prispevek je nastal na podlagi arhivskega gradiva – pregleda zapisnikov sej DS v tovarni Pletenina, \u0161tudentskih raziskav o socialnem delu v socialisti\u010dnih tekstilnih tovarnah na Fakulteti za socialno delo ter pogovorov in intervjujev z nekaterimi nekdanjimi socialnimi delavkami v tekstilnih tovarnah. Gradivo ka\u017ee na probleme, s katerimi so se soo\u010dale socialne delavke in delavci v tovarnah, a hkrati na problemati\u010dne razmere, v katerih so \u017eivele in delale tekstilne delavke in delavci. Diplome in naloge \u0161tudentk in \u0161tudentov Fakultete za socialno delo so relevanten vir za razkrivanje socialnih razmer tekstilnega delavstva v preteklosti, kot tudi dru\u017ebenega prepoznavanja in razumevanja problemov ter socialnega dela v preteklem politi\u010dnem sistemu.
Social work in socialist factories<\/span><\/em>
The article deals with the development of social work in socialist textile factories in Slovenia. In the 1960s, social work was introduced mainly on the initiative of directors or management in the largest modern and successful factories, or by individuals who developed the service in practice. The article is based on archival material – the reports of workers’ council meetings in a knitwear factory Pletenina and research in various socialist textile factories conducted by students of the Faculty of Social Work, as well as on conversations and interviews with some former social workers from textile factories. The empirical material points to the social problems identified by the social workers in the factories and the miserable social conditions in which the textile workers lived and worked. The studies conducted by the students of the Faculty of Social Work are important sources for the study of the social conditions of the textile workers in the past. They also show the social understanding of the problems and social work in the former political system.
**
Dr. Dunja Dobaja, In\u0161titut za novej\u0161o zgodovino Ljubljana<\/strong>
Otroci s posebnimi potrebami v Sloveniji v obdobju 1918-1991: od segregacije do integracije<\/span><\/em>
Referat obravnava otroke, ki jih opredeljujemo kot otroke s posebnimi potrebami; termin, ki se osredoto\u010da na njihove potrebe in pomo\u010d, ne na hibe. Obravnavano skupino otrok sta namre\u010d stroka in dru\u017eba skozi razli\u010dna zgodovinska obdobja opredeljevala z razli\u010dnimi termini, ki so izpostavljali njihove ovire. V sredi\u0161\u010du raziskave bosta predvsem dve skupini otrok, in sicer gluhi in naglu\u0161ni ter slepi in slabovidni. Skupini sta izbrani zato, ker sta bili v vsem obravnavanem obdobju enako opredeljeni, tako s strani odlo\u010devalcev, kot v dru\u017ebi, medtem ko se je opredelitev oseb z ve\u010dino ostalih vrst hendikepiranosti s\u010dasoma zelo spreminjala in bo morala zaradi svoje kompleksnosti zato biti predmet posebne raziskave. Referat sledi razvoju vzgojno-izobra\u017eevalnega sistema za omenjene otroke od konca prve svetovne vojne, ko se po razpadu Avstro-Ogrske monarhije oblikuje skupna jugoslovanska dr\u017eava, pa do konca obdobja socializma v za\u010detku 90-ih let, ki pomeni tudi konec jugoslovanske dr\u017eave v obliki, kot jo poznamo po letu 1945. V tem obdobju sta se pri skrbi za otroke s posebnimi potrebami uporabljala dva temeljna koncepta, in sicer segregacija in integracija. Segregacija oz. izklju\u010devanje je na eni strani lahko posledica nepoznavanja razli\u010dnih primanjkljajev na posameznih podro\u010djih ter strahu pred neznanim in druga\u010dnim, ki med ljudmi povzro\u010di izklju\u010devanje posameznikov iz dru\u017ebe. Hkrati pa za\u010detke segregirane vzgoje in izobra\u017eevanja omenjenih otrok prepoznamo kot pozitivne in jih razumemo v kontekstu za\u010detkov strokovnega ukvarjanja s to ranljivo populacijo, za kar prej ni bilo poskrbljeno. Zasnova segregacije je imela pozitivne u\u010dinke, a se to ve\u010dkrat pozablja, saj sama beseda asociira na izolacijo, zanikanje, manj\u0161e mo\u017enosti ipd. Zgodovinsko gledano se je proces integracije pojavil kot razmislek o slabostih povsem segregirane vzgoje in izobra\u017eevanja otrok s posebnimi potrebami. Pod pojmom integracija razumemo asimilacijo in prilagajanje oseb s posebnimi potrebami v okolje ali v dokaj homogene skupine. V vzgojno-izobra\u017eevalnem procesu to pomeni proces razvijanja u\u010denca, doseganje njegovih potencialov, spodbujanje in motiviranje za pridobivanje izku\u0161enj, medsebojno delovanje, razumevanje, strpnost in sprejemanje. Za izvedbo omenjenega procesa potrebuje otrok individualiziran program, ki mu omogo\u010da asimilacijo v razredno skupnost in dosego ciljev.
Klju\u010dne besede: gluh, slep, otroci s posebnimi potrebami, segregacija, integracija
**
As. Tanja Buda, mlada raziskovalka<\/strong>
\u017denske, ki so same skrbele za otroke, v arhivih centrov za socialno delo<\/span><\/em>
Prvi centri za socialno delo so v Sloveniji nastali leta 1960. Zaposlovali so \u0161olane socialne delavke, ki so na centrih za socialno delo uresni\u010devale socialno politiko, izvr\u0161evale naloge socialnega varstva in obravnavale razli\u010dne skupine ljudi. Naloge na centru za socialno delo so bile razporejene na razli\u010dna podro\u010dja, med drugim tudi na varstvo dru\u017eine, kamor je sodilo \u00bbpriznanje o\u010detovstva\u00ab, \u00bbrazveza zakona\u00ab in druge intervencije namenjene \u017eenskam, ki so same skrbele za otroke. Dokumenti povezni z navodili, priporo\u010dili in socialno politiko (dostopni v raziskovalne namene), ka\u017eejo raznovrstnost nalog, ki so jih morale socialne delavke opravljati pri svojem delu; \u0161tevilni dokumenti (praviloma nedostopni arhivi) pa vsebujejo posamezne primere socialnodelovne obravnave \u017eensk, ki so same skrbele za otroke. V prispevku se bom osredoto\u010dila na prosto dostopne in nedostopne arhive centrov za socialno delo v 60. letih 20. stoletja. Primerjala bom dokumente, ki vsebujejo navodila oziroma uokvirjajo delo socialnih delavk in dokumentacijo posameznih primerov, ki nakazujejo prakso socialnega dela z \u017eenskami, ki so same skrbele za otroke. Zanimala me bo predvsem skladnost nalog in prakse socialnega dela z \u017eenskami, ki so same skrbele za otroke.
**
As. Maja Vehar, doktorska kandidatka<\/strong>
Spolnost in z njo povezana vpra\u0161anja v prvih desetletjih socializma na Slovenskem<\/span><\/em>
Spolnost, kot ena najbolj intimnih plati \u010dlovekove biti, igra pomembno vlogo v \u017eivljenju posameznika in dru\u017ebe. Skozi \u010das so se posledi\u010dno pojavljala razli\u010dna vpra\u0161anja povezana s spolnostjo, ki so jih posamezniki in dru\u017ebe naslavljale na razli\u010dne na\u010dine. Pred drugo svetovno vojno je bil na Slovenskem na tem podro\u010dju viden velik vpliv Rimokatoli\u0161ke cerkve, po drugi svetovni vojni pa je poleg menjave dru\u017ebeno-politi\u010dnega sistema (uveljavil se je namre\u010d socializem) pri\u0161lo do \u0161tevilnih sprememb tudi na podro\u010dju odnosov med spoloma in spolnosti. Nekatera prizadevanja, ki so bila aktualna \u017ee v predvojnem \u010dasu, so se uspela uveljaviti kmalu po vojni, nekatera so se uveljavila po\u010dasneje. Med glavnimi vpra\u0161anji, povezanimi s spolnostjo, po drugi svetovi vojni so bili dvig zdravstvene za\u0161\u010dite spolnega in reproduktivnega zdravja, vpra\u0161anje splava in kontracepcije ter spolna vzgoja. Prizadevanja so privedla do dviga zdravstvene oskrbe, institucionalizacije porodov, postopne legalizacije prekinitve nose\u010dnosti, uvajanja sodobnej\u0161ih, zanesljivej\u0161ih in bolj humanih metod na\u010drtovanja rojstev ter poskusov bolj sistemati\u010dne in strokovno podprte spolne vzgoje. Pri urejanju omenjenih podro\u010dij so sodelovali razli\u010dni akterji \u2013 od predstavnikov oblasti, dru\u017ebeno-politi\u010dnih organizacij do razli\u010dnih strok \u2013 med njimi tudi socialno delo. Predstavnike stroke lahko namre\u010d opazimo v razli\u010dnih organih, ki so se ukvarjali z omenjenimi vpra\u0161anji, prav tako pa so bili od za\u010detka 60. let \u010dlani tri\u010dlanskih komisij za odobritev splava. Gre za vloge, ki vsekakor niso bile zanemarljive. Prispevek bo na podlagi arhivskih virov posku\u0161al osvetliti vlogo socialnega dela pri na\u010drtovanju spolne vzgoje in dru\u017eine. Poleg tega bo v ozir vzeto tudi, kako je k temu prispevala vzpostavitev izobra\u017eevanja za socialno delo.
**<\/p>\n\n\n\n

As. Maja Vehar, doctoral candidate<\/strong>
Sex and Related Issues in the First Decades of Socialism in Slovenia<\/span><\/em>
Sex, as one of the most intimate aspects of a person’s life, plays a major role in the lives of individuals and in society. As a result, various sex-related issues emerged over time, which individuals and societies addressed in different ways. Prior to World War II, the Roman Catholic Church had a significant impact on this area in Slovenia. After World War II, the sociopolitical system changed (socialism was established) and many changes took place in gender relations and sex. Some efforts that had begun even before the war bore fruit soon
after the war; others took longer. The main sex-related issues after World War II were improving sexual and reproductive health services, the issue of abortion and contraception, and sex education. These efforts resulted in improved health care; the institutionalization of childbirth; the gradual legalization of abortion; the introduction of more modern, reliable and humane birth control methods; and attempts at a more systematic and professional sex education. Various actors took part in regulating the above-mentioned areas \u2013 ranging from government representatives, socio-political organizations, to various professions \u2013 including social work. Social workers were involved in various bodies that dealt with the above-mentioned issues; moreover, they were members of the three-member abortion authorization commissions since the early 1960s. These roles are certainly not negligible. For this reason, the presentation aims to highlight the role of social work in planning sex education and in the issue of family planning, based on archival sources. Moreover, it will also consider the impact of establishing social work education.
**
As dr. Sara Pistotnik<\/strong>
Reguliranje splava v 60. letih 20. stoletja v prispevkih Vestnika Sveta za socialno varstvo SRS<\/span>
<\/em>Po 2. svetovni vojni lahko v Jugoslaviji govorimo o postopni liberalizaciji dostopa do splava zaradi socialnih razlogov. Ta ni bil deklariran kot pravica \u017eenske, temve\u010d kot del dru\u017ebene strategije boja proti nelegalnemu splavu – ki je tedaj \u0161e vedno prispeval k smrtnosti \u017eensk -, katere integralni del sta bili tudi promocija kontracepcije ter spolna vzgoja. Najprej je Uredba o postopku za dovoljeno odpravo plodu leta 1952 omogo\u010dila indikacijo zaradi zdravstveno-socialnih razlogov, o katerih so presojale posebne komisije, ki so jih sestavljali le zdravstveni delavci. Ker pa je \u0161tevilo vlog za abortus iz te indikacije vztrajno nara\u0161\u010dalo, je nova Uredba o pogojih in postopku za dovolitev splava v letu 1960 raz\u0161irila mo\u017enosti za splav zgolj iz socialnih indikacij. S tem se je spremenila tudi sestava komisij za dovolitev splava, ki so od tedaj dalje vklju\u010devale socialno delavko. Ena njenih klju\u010dnih nalog je bila presoja o upravi\u010denosti pro\u0161enj za abortus glede na vsakokratno individualno situacijo \u017eenske, ki je za svojo odlo\u010ditev navajala socialne razloge. V prispevku bo predstavljeno, na kak\u0161en na\u010din se je izvajalo odlo\u010danje o upravi\u010denosti do splava na podlagi socialne indikacije po implementaciji Uredbe o pogojih in postopku za dovolitev splava in \u0161e posebej, kako je bilo to obravnavano v prispevkih Vestnika za socialno varstvo SRS, ki je za\u010del izhajati leta 1962 kot glasilo Sveta za socialno varstvo.
**
Dr. Irena Seli\u0161nik in dr. Ana Cergol Paradi\u017e<\/strong>
Akterke \u017eenskega gibanja na polju socialnega dela: kontinuitete in prelomi<\/span><\/em>
Demografski katastrofi obeh svetovnih vojn sta skupaj s te\u017enjo po povojni \u00bbkulturni demobilizaciji\u00ab in vrnitvi v \u00bbnormalne razmere\u00ab spodbudili vrsto razli\u010dnih pobud, ki so v javnem diskurzu poudarjale pomen materinstva, v zakonodajno-institucionalnem smislu pa uvajale konkretne ukrepe za zdravstveno in socialno za\u0161\u010dito mater in otrok, \u0161e posebej vdov in sirot. Vpra\u0161ali se bova, v kolik\u0161ni meri so iniciative v drugem povojnem obdobju, kljub zgodovinski pozabi po gospodarski krizi v tridesetih letih, vojni okupaciji in prehodu v socialisti\u010dni re\u017eim, sledile predvojnim zgledom ali celo ohranjale kontinuiteto s predvojnimi napori, v kolik\u0161ni meri pa so predstavljale prelom. Detektirali bova mednarodne zglede in intelektualne povezave, ki so determinirale posebnosti diskurza o materinstvu tik po vojni ter slednjega primerjali z razmerami v sosednjih dr\u017eavah. Posebej bova pozorni na predstavnice \u017eenskih gibanj in organizacij, ki so bile aktivne na tem podro\u010dju pred vojno in v kolik\u0161ni meri so spremembe, ki so jih zagovarjale \u017ee pred vojno, uresni\u010dile po letu 1945.
**
Dr. Sonja Bezjak<\/strong>
Ustanavljanje skrbstvenih domov za \u00bbonemogle\u00ab in \u00bbdefektne\u00ab: \u0161tudija primera ustanove na Tratah<\/span>
<\/em>O zgodovini \u017eivljenja in dela v ustanovah za dolgotrajno oskrbo ljudi s te\u017eavami v du\u0161evnem zdravju ali intelektualno oviranostjo v Sloveniji \u0161e danes ni veliko raziskav. Deloma je to povezano z nedostopnostjo arhivskih virov, ki jih hranijo institucije same. Deloma je to mogo\u010de povezati z dolgo\u017eivostjo institucij in nezainteresiranostjo, da bi te preobrazili iz institucionalnih v storitve v skupnosti. Zgodovinske predstavitve, ki jih zavodi in bolni\u0161nice pripravijo ob obletnicah in jubilejih, ve\u010dinoma razkrivajo njihovo organizacijsko in strukturno plat, le redko pa govorijo o ljudeh \u2013 nastanjenih v zavode in zaposlenih. Na primeru Doma onemoglih na Tratah, ki so ga kasneje preimenovali v dom du\u0161evno defektnih, bomo predstavili, komu so bile tak\u0161ne ustanove namenjene in izbrane podrobnosti iz vsakdanjega \u017eivljenja v tem domu. Analiza se nana\u0161a na obdobje med letoma 1949 in 1970 in vklju\u010duje obdelavo zgodovinskih virov in analizo 19 intervjujev z upokojenimi delavkami v zavodu Trate. Na zgodovinskem primeru \u017eelimo predstaviti klju\u010dne zna\u010dilnosti delovanja ustanove z vidika ljudi, ki so tam \u017eiveli ali delali.
<\/p>\n\n\n\n

Establishing care homes for the “disabled” and “defective”: a case study of the institution in Trate<\/span><\/em>
There is still little research on the history of life and work in long-term care institutions for people with mental health problems or intellectual disabilities in Slovenia. This is partly due to the inaccessibility of archival sources held by the institutions themselves. Partly, it may be linked to the longevity of institutions and the lack of interest in transforming them from institutional to community-based services. The historical presentations made by institutions and hospitals on anniversaries and jubilees mostly reveal their organisational and structural side, but rarely talk about the people – the institution’s inmates and staff. Using the example of the Home for the Disabled in Trate, which was later renamed the Home for the Mentally
Defective, we will present who such institutions were for and selected details of everyday life in this home. The analysis covers the period between 1949 and 1970 and includes the processing of historical sources on the Home at Trate kept by the present-day Museum of Madness and the analysis of 19 interviews with retired female workers. The analysis covers the period between 1949 and 1970 and includes the processing of historical sources and the analysis of 19 interviews with retired women workers. Using the historical example, we aim to present the key features of the institution from the perspective of the people who lived or worked there.
Dr. Sonja Bezjak, sociologinja, zaposlena v Arhivu dru\u017eboslovnih podatkov na Fakulteti za dru\u017ebene vede, soustanoviteljica in vodja Muzeja norosti, ki deluje v nekdanjem zavodu za du\u0161evno in \u017eiv\u010dno bolne na Tratah.
**
Prof. dr. Darja Zavir\u0161ek<\/strong>
Zgodovina \u0161olanja v socialnem delu v Sloveniji: zgodnje obdobje<\/span><\/em>
Podrobna rekonstrukcija zgodovine \u0161olanja v socialnem delu v Sloveniji je pomembna zato, ker je bila socialisti\u010dna Jugoslavija edina dr\u017eava nekdanjega \u00bbsocialisti\u010dnega bloka\u00ab, ki je \u017ee v petdesetih letih dvajsetega stoletja uvedla \u0161ole za socialno delo po dr\u017eavi. Prispevek bo odgovoril na vpra\u0161anje zakaj je bilo temu tako in kako se je za\u010del proces profesionalizacije socialnega dela? Omenjeno posebnost je potrebno razumeti v konktekstu informbirojevskega razhoda jugoslovanskega komunisti\u010dnega vrha s Stalinom, s pove\u010danim vplivom ZDA, ki je bila zaveznica pred morebitnim napadom Sovjetske zveze na Jugoslavijo in z iskanjem \u00bbtretje poti\u00ab, torej socializma s \u00bbhumanim obrazom\u00ab. Po jugoslovanskih republikah so nastale \u00bb\u0161ole za socialne delavce\u00ab (Zagreb 1952, Ljubljana 1955, Beograd, Skopje, Sarajevo 1958), ki so v sedemdesetih letih 20. stoletja postale oddelki in vi\u0161je \u0161ole v sklopu nacionalnih univerz. Arhivski dokumenti o nastanku \u0161ole in \u010dasopisi, ki so leta 1955 pisali o dogodku, veliko povedo o ideji socialnega dela v kontekstu dr\u017eavnega socializma, ki je zaznamovala \u0161olanje in prakso socialnega dela. Prve \u0161tudentke in \u0161tudentje dvoletne \u0161ole so se deloma rekrutirali iz poverjenic za socialno skrbstvo, oseb, ki so bile dejavne v terenskih socialnih komisijah in prostovoljk in prostovoljcev razli\u010dnih organizacij (kot na primer razpu\u0161\u010dene Antifa\u0161isti\u010dne fronte \u017eensk). Najpomembnej\u0161e pionirke socialnega dela v Sloveniji so bile Nika Arko, dr. Katja Vodopivec in Marija Jan\u010dar, ki so razli\u010dno vplivale na razvoj \u0161olanja. \u010ceprav se je sprva zdelo, da je socialno delo zaradi svoje zgodovine dobrodelnosti premo\u017enih (predvsem \u017eensk) iz Zahodnih dr\u017eav in zato, ker naj bi socialisti\u010dno univerzalno zaposlovanje in zavarovanje ljudi samo od sebe re\u0161ilo socialnih stisk, je je izkazalo, da je socialno delo koristilo tudi idejam dr\u017eavnega socializma. Ponudilo je okoli\u0161\u010dine za vsesplo\u0161no izobra\u017eevanje \u017eensk, modernizacijo institucij socialnega varstva, ki naj \u017eenske osvobodi skrbstvenega dela, zaposlovanje \u017eensk, pove\u010danje vpliva na ruralno prebivalstvo in uresni\u010devanje tako pomo\u010di kot nadzora nad ljudmi.
**
Doc. dr. Irena \u0160umi<\/strong>
Organizacijske in integrativne dileme v socialnem delu: primer lokaliziranega zaposlovanja na CSD in primer zaposlovanja diplomiranih socialnih delavk, ki so osebe z oviranostmi<\/span><\/em>
Prispevek pregleduje dve soodvisnici v sodobnem socialnem delu v Sloveniji v CSD: na eni strani nizek dele\u017e socialnih delavk, ki so ljudje z oviranostmi, v tem sistemu, na drugi pa visok dele\u017e lokalne rekrutacije socialnih delavk in drugih zaposlenih v CSD. Prva problematika je predstavljena v lu\u010di evidence o \u0161tudentkah z oviranostmi na FSD UL v preteklih 10 letih, ki so \u0161tudij druge ali tretje stopnje kon\u010dale, niso pa na\u0161le zaposlitve v javni mre\u017ei CSD; druga problematika je razvidena skozi podatke, pridobljene na CSD samih, ki ka\u017ee na preferen\u010dno zaposlovanje ne le diplomiranih socialnih delavk, temve\u010d tudi drugega kadra na teh ustanovah iz bazena lokalne delovne sile. Neredko \u017ee \u0161tudentke vi\u0161jih letnikov FSD UL \u201cvedo\u201d, da bodo zaposlitev na\u0161le \u201cdoma\u201d. Podatke smo kri\u017eali tudi z evidenco krajevne provenience \u0161tudentk in \u0161tudentov FSD UL v obdobju zadnjih 10 let. Vzpostavljeni soodvisnici torej naslavljata dve vpra\u0161anji: kako se dr\u017eavna ustanova socialnega dela dejansko obna\u0161a do hendikepiranih diplomantk in diplomantov glede na to, da pouk o hendikepu predstavlja znaten dele\u017e kurikula FSD; in drugi\u010d, kako ustanova socialnega dela upravlja s problematiko rekrutacije: ali gre pri tem za znameniti (in nikoli zares raziskani) pojav t.i. \u201cnegativne selekcije\u201d, oz., v kak\u0161ni meri je lokalisti\u010dna selekcija tudi negativna selekcija.
**
Dr. Valerija Koro\u0161ec<\/strong>
Peza \u017eenskosti na podro\u010dju socialnega dela<\/span><\/em>
\u0160esta evropska raziskava o delovnih razmerah (EWCS 2015) ugotavlja, da opravijo \u017eenske v Sloveniji v primerjavi z mo\u0161kimi, poleg pla\u010danega dela, ve\u010d ur nepla\u010danega dela, namenjenega skrbi za otroke ali odraslim, ki ne morejo skrbeti zase. Strokovnjakinje \u017ee vrsto let opozarjajo, da je skrb za starej\u0161e, ki potrebujejo dolgotrajno podporo, skoraj povsem podru\u017einjeno in bremeni dru\u017einske \u010dlane, znotraj dru\u017eine pa \u017eenske, po tradicionalni logiki, da je skrb \u017eensko delo. UMAR prav tako v ve\u010d publikacijah opozarja na neenakost po spolu v \u010dasovni dimenziji, \u0161e posebej z vidika dolgotrajne oskrbe. V najnovej\u0161i \u0161tudiji Enakost spolov in dolgotrajna oskrba na domu za dr\u017eave EU iz leta 2020 ugotavljajo, da je Slovenija med \u0161tirimi dr\u017eavami EU z najni\u017ejim dele\u017eem formalno zaposlenih v oskrbi na domu in dr\u017eava z najmanj\u0161im dele\u017eem formalno zaposlenih v oskrbi za invalide. Ta dejstva mo\u010dno vplivajo na mo\u017enost formalne zaposlitve in kvaliteto zaposlitve ter posledi\u010dno na dohodke \u017eensk.
Klju\u010dne besede: poklicna segregacija, pla\u010dana vrzel, rev\u0161\u010dina \u017eensk
Key words: occupational segregation, gender pay gap, poverty of women
**
Doc. Dr. Ana M. Sobo\u010dan<\/strong>
Analiza kodeksov etike v socialnem delu v Sloveniji<\/span><\/em>
O pomenu kodeksa etike v socialnem delu pri nas prvi pi\u0161e Bernard Stritih, ki legitimacijo stroke in avtonomnost v odnosu do dr\u017eavnih in cerkvenih ustanov poudarja kodeks etike (Stritih, 1988). Greenwood je 1957 kot enega osnovnih zna\u010dilnosti poklicev identificiral tudi kodeks etike in po razpravah o tem, ali je socialno delo poklic (v 1960ih in 1970ih), so za\u010deli nastajati kodeksi etike za socialno delo. Danes v ve\u010dini dr\u017eav po svetu velja, da je v socialnem delu eti\u010dni kodeks eden od temeljnih dokumentov, ki uokvirjajo poklic in ga usmerjajo s perspektive dogovorjenih poklicnih vrednot. V slovenskem prostoru je prvi kodeks etike nastal leta 1975 v Zvezi dru\u0161tev socialnih delavcev Slovenije. Struktura ‘Kodeksa poklicne etike socialnih delavcev RS Slovenije’ vklju\u010duje niz razdelkov, ki opredeljujejo \u017eeljeno ravnanje socialnih delavcev in delavk. Zna\u010dilnosti zgodovinskega momenta njegovega nastanka determinirajo, da je Kodeks \u017ee v izhodi\u0161\u010du zastavljen kot destilat \u00bbsocialisti\u010dne etike in morale\u00ab, ter da izhaja iz \u00bbna\u010del demokrati\u010dnega in samoupravnega socializma\u00ab ter \u00bbprogramskih na\u010del ZKJ\u00ab, vendar pri tem navaja tudi \u00bbDeklaracijo o \u010dlove\u010danskih pravicah\u00ab. Kodeks etike je tako z dana\u0161nje perspektive lahko tudi pomemben zgodovinski dokument, ki odstira razumevanje dru\u017ebeno-politi\u010dnega momenta, v katerem je nastal ter s tem povezanih vrednot in socialnih praks. V prispevku bom predstavila analizo treh kodeksov etike socialnih delavk in delavcev (1975, 1998 in 2021) ter primerjala njihovo obliko in vsebino. V primerjalni analizi bodo \u0161e posebej izpostavljene vrednote, kot so samoodlo\u010danje uporabnic in uporabnikov storitev, dru\u017ebena pravi\u010dnost, profesionalna integriteta; analizirala pa bom tudi dol\u017enosti socialnih delavk, poklicno avtonomijo in vidike poklicne prakse.
**
Izr. prof. dr. Jelka Zorn<\/strong>
Socialno delo med \u010dlovekovimi pravicami in dr\u017eavnim servisom: pogledi socialnih delavk_cev na izbris in begunstvo<\/span>
<\/em>Ljudje, ki so po osamosvojitvi Slovenije postali ilegalizirani, torej brez pravice do pravic, so se poimenovali \u00bbizbrisani\u00ab, da bi s to dramati\u010dno besedo poudarili krivi\u010den ukrep dr\u017eave izveden leta 1992. Statusi so jim bili odvzeti tajno, kar je vplivalo na javno (ne)razumevanje in (ne)poimenovanje tega procesa formalnega izklju\u010devanja. Socialne delavke_ci so uporabnicam_kom pomagali kot individuumom, niso pa problema izbrisa posku\u0161ale_i re\u0161evati na sistemski ravni. Ponotranjenje meja socialne dr\u017eave in socialnih pravic se ka\u017ee kot nekaj normalnega in naravnega. Nereagiranje na sistemski ravni nekatere_i vidijo kot problem svoje stroke. Spet druge_i poro\u010dajo, da izku\u0161enj z osebami, ki so ostale brez statusa niso imele_i in izbrisa ne komentirajo z vidika svojega poklica. V raziskavi nas zanima kako se socialne delavke_ci spominjajo obdobja izbrisa in kak\u0161ne so njihove izku\u0161nje z osebami, ki so ostale brez pravnega statusa, predpogoja socialnih in drugih pravic. Pogledi socialnih delavk in delavcev na izbris dajejo vtis, da so centri za socialno delo bli\u017eje vladajo\u010demu diskurzu kot \u010dloveku v stiski, kadar je ta \u010dlovek brez politi\u010dne subjektivitete, torej \u010dlovek katerega problemi niso javno prepoznani kot pomembni in \u0161e zlasti kadar gre za ljudi, ki so izklju\u010deni iz formalne pripadnosti. V pri\u010dujo\u010di raziskavi, ki se ukvarja s sodobno zgodovino in sedanjostjo tega poklica, sem pregledala 13 narativnih intervjujev s starej\u0161imi socialnimi delavkami in delavci, ki so prakticirali med 1980 in 2010 in ki so se spominjali izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Intervjuje je opravil tim \u0161tirih raziskovalk v okviru raziskovalnega projekta; tri intervjuje sem opravila sama, deset intervjujev so opravile kolegice Darja Zavir\u0161ek, Sara Pistotnik in Ana Sobo\u010dan. Osredoto\u010dila sem se na dele, kjer intervjuvalne_ci govorijo o izbrisanih, beguncih, osebah brez dr\u017eavljanstva, migrantih, \u00bbju\u017enakih\u00ab. Intervjuji so trajali najmanj 3 ure do najve\u010d 10 ur, najve\u010d intervjujev je trajalo med 4 in 5 ur. Opornih to\u010dk za intervjuje je bilo 50, od tega so bila 3 vpra\u0161anja o izbrisu. V analizi izjav socialnih delavk_ev smo prepoznali \u0161iri vrste odzivov: a.) razumevanje izbrisa kot kr\u0161itve pravic; b) napa\u010dno prepoznavanje izbrisa; c.) sklicevanje na pravila; d.) podpora izbrisu.
**
Dr. Du\u0161ka Kne\u017eevi\u0107 Ho\u010devar, vi\u0161ja znanstvena sodelavka, ZRC SAZU<\/strong>
Kmetje o \u00bbsociali\u00ab<\/span><\/em>
Prispevek presoja razumevanje \u00bbsociale\u00ab od ljudi, ki se s kmetijstvom pre\u017eivljajo, in ga ume\u0161\u010da v okoli\u0161\u010dine stalno spreminjajo\u010dih se imperativov post-1991 kmetijskega razvoja v Sloveniji. Zahteve in merila \u00bbdobrega kmetovanja\u00ab, ki ga uokvirjajo nacionalne strategije kmetijskega razvoja v skladu s spremenljivimi SKP smernicami, kmetje do\u017eivljajo protislovno. Na eni strani kot svojo zgodovinsko prilo\u017enost, da so \u0161e vedno nepogre\u0161ljivi akterji v procesu vedno bolj moderniziranega kmetijstva v kontekstu globalnega tr\u017ene ekonomije, na drugi strani pa tudi njegove \u017ertve. Ugotavljajo, da se vrtijo v za\u010daranem krogu stopnjevanega dela, vi\u0161jih stro\u0161kov investicij in ni\u017ejih odkupnih cen, \u010de ho\u010dejo obstati v kmetijstvu. Terenska raziskava v Pomurju v okviru temeljnega raziskovalnega projekta Spremembe v kmetijstvu skozi o\u010di in telesa kmetov se osredoto\u010da na njihova razumevanja do\u017eivljanja pritiskov, ki jih omenjene okoli\u0161\u010dine prina\u0161ajo. Raziskava potrjuje, da imajo njeni udele\u017eenke in udele\u017eenci, ki kmetujejo in se zelo razlikujejo po velikosti in tipu kmetij, med drugim skupno tudi razumevanje \u00bbsociale\u00ab. To razumevanje sporo\u010dajo eksplicitno, ko je govor o vzrokih pomanjkanja delovne sile na kmetijah kljub visoki stopnji brezposelnosti v njihovih lokalnih okoljih, implicitno pa ko presojajo svoj polo\u017eaj na splo\u0161no v kmetijstvu in \u0161ir\u0161i dru\u017ebi. Kaj vse sporo\u010da njihova zazrtost v \u00bbsalomonsko re\u0161itev\u00ab \u2013 odpravo socialne dr\u017eave, prispevek presoja z vidika teoretizacij moralne ekonomije in dru\u017ebenega trpljenja.
<\/p>\n\n\n\n

Farmers on \u00bbthe social\u00ab<\/span><\/em>
This paper discusses the understanding of \u00bbthe social\u00ab by people who make a living out of farming in circumstances of constantly changing imperatives of agricultural developments in post-1991 Slovenia. The imperatives and criteria of \u2018good farming\u2019, framed by national strategies of agricultural development along the lines of the Common Agricultural Policy, are experienced by farmers in a contradictory way. On the one hand, as their historical opportunity of being still an indispensable actor in the process of intensively modernized agriculture in the world market economy, on the other hand, however, as the victim of this process, as well. Farmers believe they are spinning in a vicious circle of intensified workload, higher investment costs and lower redemption prices if they want to subsist in agriculture. Fieldwork conducted in the most intensive Slovenian agricultural region of Pomurje, within the basic research project Changes in Agriculture through the Farmers\u2019 Eyes and Bodies, focuses on farmers\u2019 understanding of experienced pressures brought by these circumstances. The results show that research participants who differ along the size and types of their farms share their understanding of \u2018the social\u2019. This understanding they explicitly convey when discussing the reasons of a lack of workforce on their farms despite the high level of unemployment in their local contexts, and implicitly, reflecting upon their own position in agriculture and society at large. Drawing on theorisations of moral economy and social suffering, the paper revolves around the question of what in all is conveyed through the farmers\u2019 \u201cSolomon solution\u201d \u2013 the abolishment of the welfare state.
Klju\u010dne besede: kmetje, socialna dr\u017eava, moralna ekonomije, dru\u017ebeno trpljenje, Pomurje
Keywords. Farmers, welfare state, moral economy, social suffering, Slovenian region of Pomurje
**<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

ZAVIR\u0160EK, Darja (2023). Otro\u0161ki kolektiv kot metoda dela, odnosi med spoloma in sledovi Makarenkovega dela v pisnih in memoarskih virih socialnega dela v Sloveniji. Socialno delo, letn. 62, \u0161t.2-3, str.89-110. SOBO\u010cAN, Ana Marija, PISTOTNIK, Sara, ZORN, Jelka. Razvoj metod socialnega dela med emancipacijo in nadzorovanjem. Socialno delo. apr.-sep. 2023, letn. 62, \u0161t. 2\/3, str. 85-88. ISSN … Continue reading Objave s projekta \/ Project publications<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-435","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/435","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=435"}],"version-history":[{"count":24,"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/435\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":804,"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/435\/revisions\/804"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=435"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}