{"id":8,"date":"2021-12-17T12:09:38","date_gmt":"2021-12-17T12:09:38","guid":{"rendered":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/?page_id=8"},"modified":"2022-06-13T06:25:05","modified_gmt":"2022-06-13T06:25:05","slug":"o-projektu","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/","title":{"rendered":""},"content":{"rendered":"\n

SOCIALNO DELO KOT DRU\u017dBENA NAPRAVA SOLIDARNOSTI IZBRANE PROBLEMATIKE V ZGODOVINSKI IN IZKU\u0160ENJSKI OPTIKI<\/h3>\n\n\n\n
\n
\n
\n
\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n

Prva generacija \u0161tudentk in \u0161tudentov \u0160ole za socialne delavce v Ljubljani 1955-1956, Republika Slovenija, Jugoslavija. \/ First generation of students at the School of Social Workers in Ljubljana, 1955-1956 in the Republic of Slovenia, Yugoslavia.<\/p>\n\n\n\n

Fotograf neznan \/ unknown photographer<\/p>\n\n\n\n

Prvi\u010d objavljeno v: Darja Zavir\u0161ek ur. (2005). \u00bbZ diplomo mi je bilo la\u017eje delat!\u00ab Znanstveni zbornik ob 50. letnici izobra\u017eevanja za socialno delo v Sloveniji. FSD, Ljubljana, str.55; Darja Zavir\u0161ek (2018). Skrb kot nasilje. *Cf., Ljubljana, str. 215. \/ First published in: Darja Zavir\u0161ek ed. (2005). \u00bbWith Diploma it was Easier to Work!\u00ab Scientific Volume on the 50th Anniversary of Social Work Education in Slovenia. FSD, Ljubljana, p. 55. and Darja Zavir\u0161ek (2018). Coersive Care. *Cf., Ljubljana, p. 215.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n\n\n\n

Darja Zavir\u0161ek<\/h4>\n\n\n\n
\n
Raziskovati preteklost, da bi bolje razbirali sedanjost<\/h5>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n

Socialno delo kot organizirana in ciljna dru\u017ebena praksa in nato akademska veda ima zgodovino, ki se odlo\u010dilno ve\u017ee na tiste dru\u017ebene premene, ki so porodile moderni svet: na industrijsko revolucijo, kjer so socialnodelovne prakse sredi 19. stoletja vzniknile v poskusih laj\u0161anja velikanskega obubo\u017eanja delovnih mno\u017eic. Nastanek socialnega dela je odlo\u010dilno zaznamoval vodstveni anga\u017ema \u017eensk od samega za\u010detka: Helen Bosanquet, Octavia Hill, Jane Addams, Nobelova nagrajenka za mir v letu 1931, Alice Salomon, ustanoviteljica prve \u0161ole za socialno delo v Nem\u010diji (1908), Ilse Arlt, avstrijska pionirka socialnega dela, idr. <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Za\u010detnice stroke so s svojim \u017eivljenjskim delom naslavljale problematiko rev\u0161\u010dine in deprivilegiranosti, za\u010detkoma ve\u010dinoma v okviru koncepta dobrodelnosti, vendar so razvijale tudi emancipativno socialno teorijo, od sufra\u017eetskega gibanja pa vse do teoretizacije dr\u017eave blaginje, etike skrbi in \u010dlovekovih pravic. Socialna pravi\u010dnost (social justice<\/em>; Sozialegerechtigkeit<\/em>) je bila za vse pionirke pomemben pojem. Prelomna dela Jane Addams, Mary Richmond in Alice Salomon so bila prve teoreti\u010dne zaokro\u017eitve delokroga in metod socialnega dela. Ni naklju\u010dje, da se je socialno delo na zahodu dokon\u010dno profesionaliziralo prav v \u010dasu, ko je ZDA in svet zadela Velika depresija (1929). Jane Addams je imela v zvezi s socialnimi vpra\u0161anji tudi pomembno vlogo v administracijah predsednikov Theodorja Roosevelta in Wodrowa Wilsona, ki sta se imela za socialna progresivista.<\/p>\n\n\n\n

Povsem druga\u010den je bil razvoj socialnega dela kot prakse in akademske discipline v evropskih socialisti\u010dnih re\u017eimih od 2. svetovne vojne dalje. Ker so ti inherentno naslavljali in domnevno tudi odpravljali socialne problematike vsakovrstnih neenakosti (npr. ekonomsko neenakost, diskriminacijo \u017eensk, otro\u0161ko delo, stanovanjske probleme ljudi), so nekatere osrednje tematike socialnega dela re\u0161ili normativno in sistemsko, npr. z uzakonitvijo volilne pravice \u017eensk, univerzalne zaposlenosti \u017eensk in mo\u0161kih, ipd. V Sloveniji, ki je bila tedaj federativna republika socialisti\u010dne Jugoslavije, je bilo socialno delo za razliko od vseh ostalih socializmov kot stroka formalno uvedeno \u017ee leta 1955 (\u010deprav je socialno skrbstvo za\u017eivelo \u017ee takoj po vojni), ko je bila ustanovljena \u0160ola za socialne delavce z dveletnim programom. To dejstvo lahko beremo v kontekstu primeroma liberalnega re\u017eima v Jugoslaviji in Sloveniji, ki socializma kot normativnega dru\u017ebenega reda vendarle ni gledalo kot hipno odpravo vseh socialnih problematik, temve\u010d kot postopen proces.<\/p>\n\n\n\n

Po letu 1991, ki zaznamuje ustanovitev neodvisne dr\u017eave Slovenije ter z njo premeno pravnega in gospodarskega sistema, se je socialno delo v Sloveniji po eni strani vzpostavilo kot znanstvena disciplina, po drugi pa ostalo omejeno s specifi\u010dnimi strukturnimi posebnostmi, podedovanimi iz \u010dasa socializma. Med temi je dejstvo, da socialno delo namesto trojnega mandata odgovornosti dr\u017eavi, uporabniku in znanstveni disciplini (Staub-Bernasconi, 2011) ostaja podrejeno dr\u017eavi, in je dojeto kot njen podalj\u0161ek. To pomeni, da dr\u017eava socialno delo funkcionalizira in ga s tem interpelira v izvajalca upravno-administrativnih postopkov (Zavir\u0161ek 2015). Pri tem je bilo socialno delo le ena od podedovanih dru\u017ebenih ustanov, ki so vstopile v hibridno stanje med dedi\u0161\u010dino socialisti\u010dne dru\u017ebenopoliti\u010dne ureditve in hierarhij, in nanagloma uvedenih pravnih, politi\u010dnih, ekonomskih in drugih aparatov demokrati\u010dne dr\u017eave s kapitalisti\u010dno ekonomsko bazo, ki ji splo\u0161no re\u010demo postsocialisti\u010dna tranzicija.<\/p>\n\n\n\n

Ob petdeseti obletnici socialnega dela v Sloveniji leta 2005 (v Ljubljani je bila \u0160ola za socialne delavce uvedena tri leta kasneje kot na Hrva\u0161kem, kjer se je izobra\u017eevanje za\u010delo leta 1952), smo na Fakulteti za socialno delo naredili pregled razvoja socialnega dela v Sloveniji, ki je pokazal, kako zelo smo se razlikovali od drugih postsocialisti\u010dnih dr\u017eav, in tudi, od kod izhajajo nekatere sive lise v dana\u0161nji praksi socialnega dela pri nas. Ve\u010d o tem v priporo\u010denih \u010dlankih na koncu tega zapisa.<\/p>\n\n\n\n

V potekajo\u010dem temeljnem raziskovalnem projektu \u017eelimo z izbranimi metodami raziskati, kako danes prakticirajo\u010de socialne delavke same dojemajo in upravljajo svoj poklic. Zanimajo nas njihove izku\u0161nje, ki tvorijo vsebine poklicne kulture: kako v praksi razre\u0161ujejo napetosti med akademsko disciplino in realnostjo poklica in vse ve\u010djimi socialni problemi, za katerih re\u0161evanje je na voljo vedno manj virov, zraven pa javni ugled poklica upada. Obenem nabiramo, pregledujemo in urejamo nabor najpomembnej\u0161ih histori\u010dnih podatkovnih virov s podro\u010dja socialnega dela v Sloveniji, ki je bil \u017ee pred za\u010detkom projektnega dela delno kolekcioniran. Namen je predvsem podpreti in kontekstualizirati pridobljene empiri\u010dne rezultate s faktografsko zgodovino ustanove socialnega dela, organizirano po zgodovinskih prelomnicah od za\u010detkov, preko profesionalizacije pa vse do preloma v letu 1991 in t.i. postsocialisti\u010dnega tranzicijskega \u010dasa do danes.<\/p>\n\n\n\n

Osredoto\u010dili se bomo na razvoj socialnega dela kot stroke in prakse pred in po letu 1991 in posku\u0161ali \u010dim bolj sistemati\u010dno vzpostaviti zgodovino nacionalne discipline in prakse. Postavljamo si naslednja vpra\u0161anja:<\/p>\n\n\n\n

– Kateri dogodki so predstavljali klju\u010dne mejnike socialnega dela?<\/p>\n\n\n\n

– Kako je potekala profesionalizacija socialnega dela, kaj so bile zna\u010dilnosti \u00bbsocialisti\u010dnega socialnega dela\u00ab, in kako ga umestiti v evropski in svetovni kontekst?<\/p>\n\n\n\n

– Kdo so bili klju\u010dni dele\u017eniki, dele\u017enice v zgodovini socialnega dela in kak\u0161ne so bile razlike med pionirkami v tujini in slovenskimi za\u010detniki, za\u010detnicami socialnega dela?<\/p>\n\n\n\n

– Kako se je spreminjala praksa socialnega dela po letu 1991, ko je Slovenija postala samostojna dr\u017eava, in kako se je spreminjala javna podoba socialnega dela?<\/p>\n\n\n\n

– Kako se zgodovina socialnega dela razlikuje v arhivski nasproti izku\u0161enjski praksi socialnih delavk?<\/p>\n\n\n\n

– Kako je socialno delo obravnavalo nekatere specifi\u010dne dru\u017ebene tematike v biv\u0161i dr\u017eavi , in kako v \u010dasu po letu 1991?<\/p>\n\n\n\n

– Kako je poklic zaznamovalo dejstvo, da je (bila) ve\u010dina socialnih delavk \u017eensk?<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

Priporo\u010deno branje:<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Hering, S., & Waaldijk, B. (2003). History of Social Work in Europe (1900-1960). Female Pioneers and their influence on the Development of International Social Organisations. Opladen, <\/em>Barbara Budrich.<\/p>\n\n\n\n

Schilde, K., & Schulte, D. (Eds.). (2005). Need and care: Glimpses into the beginnings of Eastern Europe’s professional welfare<\/em>. Barbara Budrich.<\/p>\n\n\n\n

Waaldijk, B., & Hering, S. (2006). Guardians of the Poor-Custodians of the Public: Welfare History in Eastern Europe 1900-1960<\/em>. Barbara Budrich Publishers.<\/p>\n\n\n\n

Hauss, G., & Schulte, D. (Eds.). (2009). Amid social contradictions: Towards a history of social work in Europe<\/em>. Barbara Budrich.<\/p>\n\n\n\n

Staub-Bernasconi, Sylvia. (2011). From occupational double to professional triple mandate: science and human rights foundations of professional social work. Socialno delo\/Social work, 50\/3-4<\/p>\n\n\n\n

Regulska, Joanna, Bonnie G. Smith (ured.) (2012). Women and gender in post-war Europe: from Cold War to European Union. Routledge.<\/p>\n\n\n\n

Darja Zavir\u0161ek (2012). Women and social work in Central and Eastern Europe. V: Regulska, Joanna, Bonnie G. Smith (ured . Women and gender in post-war Europe: from Cold War to European Union. Routledge, (str. 52 \u2013 70).<\/p>\n\n\n\n

Drago\u0161, Sre\u010do (2011). Decentralizacija = ultraliberalizacija socialnega varstva: pripombe k predlogu zakona o socialnovarstveni dejavnosti \/ Decentralization = ultra-liberalization of social care: comments to the draft bill on social care. Socialno delo \/Social work, 50\/1: 47-49.<\/p>\n\n\n\n

Drago\u0161, Sre\u010do (2013). Erosion of Slovenian social policy. Ljetopis socijalnog rada, 20\/1: 143-170.<\/p>\n\n\n\n

Drago\u0161, Sre\u010do (2015). Teleologija socialnih pravic \/ Teleology of social rights. Socialno delo \/ Social work, 54,\/3-4:137-151.<\/p>\n\n\n\n

Krstulovi\u0107, Ga\u0161per (2016). Podobe nemo\u010di, pokroviteljstva in dru\u017ebenega zatiranja ljudi z intelektualnimi ovirami v Sloveniji \/ Images of disempowerment, patronizing and social opression of people with intellectual disabilities. Socialno delo \/ Social work, 55\/5-6: 280-288.<\/p>\n\n\n\n

Mali, Jana. (2014). Vloga socialnega dela v obdobju medgeneracijske solidarnosti v dru\u017ebi\/The role of social work in the epoch of intergenerational solidarity in society. Revija za socijalnu politiku, ISSN 1330-2965, July 2014, 21\/2, pp. 111-131.<\/p>\n\n\n\n

Leko\u0161ek, Vesna (2005). The role of the Slovenian women’s movement in the development of social work. V: Schilde, K., & Schulte, D. (Eds.), Need and care: Glimpses into the beginnings of Eastern Europe’s professional welfare<\/em>. Barbara Budrich. Str. 149-160.<\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, Darja (2006). Spol in profesionalizacija socialnega dela v socializmu : primerjalna analiza \/ Gender and professisonalization of social work in socialism. V: Zavir\u0161ek, Darja, Vesna Lesko\u0161ek (eds.), Zgodovina socialnega dela v Sloveniji : med dru\u017ebenimi gibanji in politi\u010dnimi sistemi \/ History of social work in Slovenia: between social movements and political systems. FSD. 15-38.<\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, Darja (2007). The political construction of social work history in socialism. In: Kruse, Elke, Evelyn Tegeler (eds.): Weibliche und m\u00e4nnliche Entw\u00fcrfe des Sozialen: Wohlfahrtgeschichte im Spiegel der Genderforschung. Budrich. 195-204.<\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, Darja (2008). Engendering social work education under state socialism in Yugoslavia. British Journal of Social Work, 38\/4: 734-750.<\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, Darja (2008). Gender, welfare and social work education under communism in Slovenia. In: Buchanan, Anne (ed.), Social work: major themes in health and social welfare. Routledge. 143- 152.<\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, Darja (2015). Social work in Eastern Europe. In: Wright, James D. (ed.), International encyclopedia of the social & behavioral sciences. 2nd ed. Elsevier. 795-800.<\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, Darja (2015). \u0160tudentke in \u0161tudenti socialnega dela 60 let po nastanku \u0161ole za socialne delavce. Intersekcijska perspektiva rev\u0161\u010dine in spola \/ Students of social work 60 years after the establishment of the School of Social work. An intersectional perspective on poverty and gender. Socialno delo \/ Social work, 54\/3-4: 153-168.<\/p>\n\n\n\n

Zorn, Jelka (2014). Undocumented migrants and detention facilities. In: Franklin, Cynthia (ed.). Encyclopedia of social work. Oxford University Press. Zorn, Jelka (2016): Social work with refugees at the Schengen border: “… but they are the same people as we are”. Critical and radical social work,. 4\/1: 121-125. 13.<\/p>\n\n\n\n

\u0160umi, Irena (2000). Kultura, etni\u010dnost, mejnost: konstrukcije razli\u010dnosti v antropolo\u0161ki presoji \/ Culture, ethnicity, boundary: constructions of difference in anthropological perspective. Zalo\u017eba ZRC.<\/p>\n\n\n\n

\u0160umi, Irena, Darja Zavir\u0161ek (2017). \u017denska v krasnem novem neoliberalnem svetu \/ Woman in the brave new world of neoliberalism, Sobotna priloga, Delo, 4. marec 2017: 8-9.<\/p>\n\n\n\n

Flaker, Vito (2005). Od prakti\u010dnega poklica k dejavni znanosti. V: Zavir\u0161ek, Darja (ur.). \u00bbZ diplomo mi je bilo la\u017eje delat!\u00ab. FSD, Ljubljana (str. 65-134). Jeraj, M. (2005). Slovenke na prehodu v socializem:(vloga in polo\u017eaj \u017eenske v Sloveniji 1945-1953)<\/em>. Arhiv Republike Slovenije.<\/p>\n\n\n\n

Jeraj, M. (2012). Otroci socializma (Skrb za otroke v Sloveniji po drugi svetovni vojni). V \u0160koro-Babi\u0107, A., Jeraj, M., Ko\u0161ir, M., Balkovec, B. (Ur.).Zgodovina otro\u0161tva<\/em>. Zveza zgodovinskih dru\u0161tev Slovenije. 624\u2013638.<\/a><\/p>\n\n\n\n

Bock, G. (2004). \u017denske v evropski zgodovini: od srednjega veka do danes<\/em>. * cf., Ljubljana.<\/p>\n\n\n\n

\u0160koro-Babi\u0107, A., Jeraj, M., Ko\u0161ir, M., Balkovec, B. (Ur.).Zgodovina otro\u0161tva<\/em>. Zveza zgodovinskih dru\u0161tev Slovenije.<\/p>\n\n\n\n

Cergol Paradi\u017e, A. (2012). \u00bbV oteti deci je zaloga za na\u0161o mo\u010dno in silno dr\u017eavo\u00ab \u2013skrb za za\u0161\u010dito otrok v prvi Jugoslaviji. V \u0160koro-Babi\u0107, A., Jeraj, M., Ko\u0161ir, M., Balkovec, B. (Ur.).Zgodovina otro\u0161tva<\/em>. Zveza zgodovinskih dru\u0161tev Slovenije. 266\u2013277.<\/p>\n\n\n\n

\u017dnidar\u0161i\u010d-\u017dagar, S. (2009). \u017denski so pa vzrasle svetlej\u0161e dol\u017enosti nego kuhati in prati: podoba in pojavnost \u017eensk na Slovenskem: Slovenke, od sredine 19. stoletja do 2. svetovne vojne<\/em>. Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.<\/p>\n\n\n\n

Schwartz, J. M., & Cook, T. (2002). Archives, records, and power: The making of modern memory. Archival science<\/em>, 2<\/em>(1), 1-19.<\/p>\n\n\n\n

Turkel, W. J., Kee, K., & Roberts, S. (2013). A method for navigating the infinite archive. History in the Digital Age<\/em>, 61-75.<\/p>\n\n\n\n

Benoit III, E., & Eveleigh, A. (Ur.). (2019). Participatory archives<\/em>. Facet Publishing<\/p>\n\n\n\n

Gal, S., & Kligman, G. (2000). The politics of gender after socialism: A comparative-historical essay<\/em>. Princeton University Press.<\/p>\n\n\n\n

Gapova, E. (2021). The Russian Revolution and women\u2019s liberation: Rethinking the legacy of the socialist emancipation project. In The Routledge Handbook of Gender in Central-Eastern Europe and Eurasia<\/em> (pp. 115-122). Routledge.<\/p>\n\n\n\n

Orloff, A. (1996). Gender in the welfare state. Annual review of sociology<\/em>, 22<\/em>(1), 51-78.<\/p>\n\n\n\n

Simi\u0107, I. (2021). Yugoslav gender experiments and Soviet influences. In The Routledge Handbook of Gender in Central-Eastern Europe and Eurasia<\/em> (pp. 333-341). Routledge.<\/p>\n\n\n\n

Walby, S. (1990). Theorizing patriarchy<\/em>. Oxford: Basil Blackwell.<\/p>\n\n\n\n

Yuval-Davis, N. (2009). Spol in nacija<\/em>. Sophia.<\/p>\n\n\n\n

ZORN, Jelka (2006). Socialno skrbstvo po drugi svetovni vojni : nova ideologija in stare vrednote. V: ZAVIR\u0160EK, Darja (ur.), LESKO\u0160EK, Vesna (ur.). Zgodovina socialnega dela v Sloveniji : med dru\u017ebenimi gibanji in politi\u010dnimi sistemi<\/em>. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, str. 61-82. Zbirka Zgodovina socialnega dela.<\/p>\n\n\n\n

ZORN, Jelka (2006). Od izjeme do norme : centri za tujce, pridr\u017eevanje in deportacije. \u010casopis za kritiko znanosti<\/em>. Letn. 34, \u0161t. 226, str. 54-74.<\/p>\n\n\n\n

ZORN, Jelka (2008). Ljudje brez pravice do pravic in vloga socialnega dela. V: [Socialno delo za enake mo\u017enosti za vse] : [3. kongres socialnega dela, Maribor, 10.-12.2007]<\/em>. Ljubljana: Univ. v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo, Let. 47, \u0161t. 3\/6, str. 115-131.<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

Ana M. Sobo\u010dan<\/strong><\/h4>\n\n\n\n
Eti\u010dna na\u010dela socialnega dela in nastajanje poklica skozi \u010das<\/h5>\n\n\n\n

Vloga, cilji in namen socialnega dela so del kontinuirane teoretske razprave in tudi nestrinjanja: ali posku\u0161a socialno delo ljudi predvsem \u00bbnormalizirati\u00ab in jih prilagoditi sistemu socialne politike, ali pa je socialno delo lahko tudi poglavitni izzivalec ali kritik sistema? Gotovo je, da je socialno delo vedno vpeto v mre\u017eo razmerij mo\u010di, ki povezujejo normativne, vladajo\u010de, dominantne (npr. zdrave, premo\u017ene) in nenormativne, podrejene, marginalizirane (npr. bolne\/hendikepirane, revne). Kot trdi Clark (2000, str. 4), vse dejavnosti v socialnem delu pridobijo legitimnost le v javnih in politi\u010dnih procesih. Razumeti socialno delo tako pomeni najprej razumeti razli\u010dne avtoritete in na\u010dine, kako jih socialno delo na eni strani utrjuje in udejanja, na drugi strani pa oporeka. Vsakokratni politi\u010dni sistemi in dru\u017ebene strukture dolo\u010dajo normativno raven poklica. S posameznimi sistemi socialnega varstva in socialnih politik je namre\u010d povezano tudi to, kako so zami\u0161ljene in udejanjane vrednote, ki vodijo socialnodelovno prakso in metode dela (Sobo\u010dan, 2019: 182). Razvr\u0161\u010danje in interpretiranje vrednot se spreminjata skozi \u010das – v kontekstih sprememb socialnih politik, veljavne zakonodaje in javnih diskurzov. Tudi eti\u010dni kodeksi socialnega dela kot zbir tistih na\u010del, ki naj bi dolo\u010dali poklic, so se v desetletjih, odkar se je socialno delo utemeljilo kot poklic v Sloveniji, nekajkrat spremenili. Klju\u010dno za razumevanje socialnega dela je torej tudi razumevanje razvoja poklica z zgodovinske perspektive. V Sloveniji so avtorice \u017ee v preteklih dveh desetletjih veliko pisale o zgodovini socialnega dela, tako z vidika procesov kot njegove ume\u0161\u010denosti v \u0161ir\u0161i politi\u010dni prostor (npr. Zavir\u0161ek in Lesko\u0161ek, 2006; Zavir\u0161ek, 2000, 2001, 2005, 2005a, 2005b, 2006, 2007, 2012, 2014, 2014a, 2015).<\/p>\n\n\n\n

Socialno delo je moralo v svoji zgodovini pogosto dokazovati svoj poklicni status, danes pa predvsem svojo poklicno identiteto[i]<\/a>. V Sloveniji je o poklicni identiteti socialnega dela proti koncu osemdesetih let pisal Bernard Stritih. Kot pogoj za legitimacijo stroke in njene avtonomnosti v odnosu do dr\u017eavnih in cerkvenih ustanov je poudaril eti\u010dni kodeks (Stritih, 1988). Socialno delo je umestil med izvajalca storitev, uporabnika storitev in \u00bbodbor, ki zastopa namembnost finan\u010dnih sredstev\u00ab (Stritih, 1988, str. 289). Ob tem \u010dasu je ugotavljal tudi, da je socialno delo ne le strokovna dejavnost, ampak tudi \u00bbpoklic \u2013 se pravi, da \u0161e ni pri\u0161lo do osamosvojitve znanosti in stroke\u00ab (ibid.). Menil je tudi, da socialno delo najprej potrebuje metode in tehnike za \u00bbspremljanje razli\u010dnih procesov, ki potekajo med ljudmi\u00ab (ibid.). To je po njegovem mnenju podlaga za snovanje oblik pomo\u010di in \u00bbsolidarnostne aktivnosti\u00ab (Stritih, 1988, str. 301).<\/p>\n\n\n\n

\u010ca\u010dinovi\u010d Vogrin\u010di\u010d, Mesec, Milo\u0161evi\u010d, Stritih, Rapo\u0161a-Tajn\u0161ek in Vojnovi\u010d (1983, str. 13) so \u017ee nekaj let pred tem opozarjali, da je socialno delo po svoji osnovni funkciji preventivno in razvojno, in da ne bi smeli abstraktno lo\u010devati kurativne, preventivne in razvojne funkcije. \u00bbPredmet socialnega dela so tiste \u017eivljenjske situacije, v katerih posamezniki ali skupine ne morejo mobilizirati svojih sposobnosti za uspe\u0161no \u017eivljenje in delo ter za doseganje relativne osebne sre\u010de. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da so predmet socialnega dela tiste situacije, v katerih je ogro\u017eena reprodukcija posameznikovih \u017eivljenjskih, delovnih in socialnih potencialov zaradi motenj v odnosih med posameznikom in njegovim dru\u017ebenim okoljem\u00ab (ibid., str. 14). Avtorji so poudarili, da mora socialno delo kot znanstvena disciplina temeljiti na znanstvenih spoznanjih razli\u010dnih strok. Zapi\u0161ejo tudi zahtevo po \u00bbenotnem, kontinuiranem, samoupravnem in sistemati\u010dno definiranem \u0161tiriletnem izobra\u017eevanju\u00ab, ki je bila sprejeta na konferenci o reformi sistema izobra\u017eevanja socialnih delavcev leta 1981, na pobudo, ki je bila oblikovana na III. kongresu socialnih delavcev Jugoslavije leta 1980 na Bledu.. Kot razlog navajajo vse kompleksnej\u0161e dru\u017ebene probleme in odnose (ibid., 16\u201317) in zapi\u0161ejo, da naj bi visoko\u0161olski \u0161tudij prinesel znanje o metodah svetovalnega in terapevtskega dela, o skupinskem delu, o skupnostnem delu in za socialno delo specifi\u010dnih metodah raziskovanja (ibid., str. 18). Poudarjajo \u0161e, da je socialno delo tudi poklic, za katerega je potrebna vzgoja, tj. socializacija za delo z ljudmi (ibid., str. 24).<\/p>\n\n\n\n

Milo\u0161evi\u010d (1990, str. 114) je nekaj let pozneje ponovno pisala o znanstveni zasnovanosti kot enem od pogojev za profesionalizacijo socialnega dela. Opozorila je na pomanjkljivo identiteto socialnega dela, ki jo pripisuje vplivu razli\u010dnih teorij in prehitri specializaciji za razna podro\u010dja, ki je onemogo\u010dila mo\u017enost za \u00bboblikovanje enotnej\u0161ih, jasnej\u0161ih in trdnej\u0161ih temeljev, ki bi socialno delo povezovali v celoto\u00ab (ibid.). Socialno delo je definirala kot delovni proces in teorijo o tem procesu, ki sta v odnosu medsebojnega u\u010dinkovanja (ibid., str. 115). Etiko v socialnem delu je Milo\u0161evi\u010d predstavila kot edini element, ki ga razume kot prvino profesionalizacije socialnega dela, z njo povezana na\u010dela socialnega dela pa opi\u0161e kot prakti\u010dno aplikacijo etike, upo\u0161tevanje katere pozitivno vpliva na dru\u017ebeno uveljavitev poklica (ibid., str. 117). Ta etika se mora \u0161ele oblikovati, razpravlja Drago\u0161 (1989, str. 12\u201313) o tedanjem, jugoslovanskem eti\u010dnem kodeksu, in poudari: \u00bbKot ni u\u010dinkovitega strokovnega dela brez lastnega eti\u010dnega kodeksa, tako ni u\u010dinkovite strokovne etike brez avtonomne stroke.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Raziskovanje arhivov[ii]<\/a> je pokazalo, da je v slovenskem prostoru prvi eti\u010dni kodeks nastal leta 1975 v okviru Zveze dru\u0161tev socialnih delavcev Slovenije. Struktura ‘Kodeksa poklicne etike socialnih delavcev[iii]<\/a> RS Slovenije’ ima niz razdelkov, ki opredeljujejo \u017eeleno ravnanje socialnih delavcev in delavk. Zgodovinski kontekst, v katerem je nastal, je botroval dejstvu, da je bil Kodeks \u017ee v izhodi\u0161\u010du zastavljen kot destilat \u00bbsocialisti\u010dne etike in morale\u00ab; da je izhajal iz \u00bbna\u010del demokrati\u010dnega in samoupravnega socializma\u00ab ter \u00bbprogramskih na\u010del ZKJ\u00ab, in da se je ob tem skliceval na \u00bbDeklaracijo o \u010dlove\u010danskih pravicah\u00ab.<\/p>\n\n\n\n

Kodeks ima ve\u010d sekcij. V sekciji ‘dru\u017ebena odgovornost’ opredeljuje, da je delo socialnega delavca tesno vezano na \u00bbdru\u017ebeno politi\u010dna dogajanja\u00ab in da je zato zavezan upo\u0161tevanju zakonodaje, dru\u017ebenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. Obenem socialnega delavca poziva, da mora \u00bbraziskovati dru\u017ebene procese in pojave, ugotavljati vzroke socialnih stanj in o dognanjih osve\u0161\u010dati dru\u017ebene dejavnike ter iskati mo\u017enosti za prepre\u010devanje in re\u0161evanje socialnih problemov.\u00ab V ‘Smotrnosti delovanja’ je izpostavljeno, da mora socialni delavec delovati v interesu posameznika, a le tako, da je skladno z dru\u017ebenimi normami. V ‘Vsebini in obsegu dela’ je vsebina socialnega dela opisana kot \u00bbprepre\u010devanje in re\u0161evanje socialne problematike\u00ab, socialni delavec pa naj bi aktivno sodeloval pri \u00bbnastajanju pomembnih dru\u017ebenih regulativov\u00ab in odkrivanju \u00bbnevarnosti za nastajanje neugodnih socialnih stanj\u00ab. Sekcija predvideva tudi anga\u017ema socialnih delavcev izven obsega delovnega \u010dasa. V ‘Odnosu do prizadetih oseb’ zasledimo pristope, ki so v veljavi tudi danes (delo z ljudmi, ne namesto njih; prostovoljnost, vzpostavljanje zaupanja; prilagajanje metod glede na problem in posameznika), pri tem pa je poudarek na kombinaciji strokovnega pristopa in ‘osebne humanosti’. Sekcija ‘Poklicna tajnost’ poudarja pomen varovanja zasebnosti oseb, ter \u00bbmoralno in osebno\u00ab odgovornost za sporo\u010dene podatke. Tu najdemo tudi zapis \u00bbDelo SD vklju\u010duje popolno diskrecijo\u00ab, vendar ga ne gre zamenjevati s pravico do odlo\u010danja, ampak je govor izklju\u010dno o diskretnosti. V ‘Odnosu do poklica’ je poudarjeno, da mora socialni delavec \u00bbvarovati ugled svojega poklica z osebno po\u017ertvovalnostjo, vestnostjo, humanostjo, osebno neopore\u010dnostjo, s strokovnim izpopolnjevanjem in dru\u017ebeno aktivnostjo [\u2026]. Strokovno izpopolnjevanje, razvijanje splo\u0161nega kulturnega nivoja in spremljanje odgovarjajo\u010dih znanstvenih in strokovnih dose\u017ekov je stalna dol\u017enost socialnega delavca. Za uspe\u0161no opravljanje svojega dela mu je potrebna tudi \u0161iroka dru\u017ebeno-politi\u010dna razgledanost. SD se mora truditi, da vsestransko izoblikuje tudi svojo osebnost. Le vsestransko izoblikovan \u010dlovek bo razumel probleme ljudi, si bo pridobil njihovo zaupanje in bo sposoben prispevati k razre\u0161itvi socialnih stisk. SD ne sme sprejeti nobene take dejavnosti, ki ni zdru\u017eljiva z na\u010deli za opravljanje njegovega poklica.\u00ab V Kodeksu je navedeno \u0161e, da mora socialni delavec k spo\u0161tovanju na\u010del kodeksa spodbujati tudi \u00bbdelovne tovari\u0161ice\u00ab, in da o kr\u0161itvah kodeksa odlo\u010da \u010dastno razsodi\u0161\u010de Dru\u0161tva socialnih delavcev.<\/p>\n\n\n\n

Splo\u0161ni vtis je, da je Kodeks determiniran s takratnimi socialnopoliti\u010dnimi okoli\u0161\u010dinami, zato v \u0161tevilnih elementih socialanemu delu pripisuje vlogo nadzora in dru\u017ebene regulacije. Vseeno ni zanemarljivo, da je Kodeks izpostavil pomembnost tako izobra\u017eevanja kot tudi znanosti, ter osredoto\u010denost na ljudi, s katerimi sodelujemo v socialnem delu. Obenem morda bolj kot kasnej\u0161e razli\u010dice kodeksov v ospredje postavlja tudi pomen osebnosti oz. osebnih vrlin tistih, ki opravljajo socialno delo.<\/p>\n\n\n\n

Ali in kako uporabljamo eti\u010dni kodeks ter eti\u010dna na\u010dela v poklicu, postane seveda razvidno \u0161ele v socialnodelovni praksi. Kot je leta 1974 zapisal Franci Brinc: \u00bbVsa na\u010dela in vse pisane in nezapisane pravne, moralne in druge norme se uresni\u010dujejo le v stiku z ljudmi in v vsakdanjem \u017eivljenju\u00ab (Brinc, 1974, str. 24).<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

[i]<\/a> V ZDA je npr. veljalo, da je imelo socialno delo \u0161e na za\u010detku sedemdesetih let status \u00bbpol-poklica\u00ab, zaradi omejenih diskrecijskh pravic (Toren, 1972) in umanjkanja eti\u010dnega kodeksa (Congress, 2010).<\/p>\n\n\n\n

[ii]<\/a> Za raziskavo Socialno delo kot dru\u017ebena naprava solidarnosti, v okviru katere je nastal tudi pri\u010dujo\u010di zapis, je arhive preiskovala Tanja Buda, mag. soc. dela. Tudi dokument Kodeks poklicne etike socialnih delavcev SR Slovenije (1975) je njena ‘najdba’.<\/p>\n\n\n\n

[iii]<\/a> Dikcija v kodeksu je seveda enospolna. \u0160ele Sre\u010do Drago\u0161 (1994) opozori na nujnost rabe dvospolne dikcije.<\/p>\n\n\n\n

VIRI<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kodeks poklicne etike socialnih delavcev SR Slovenije (1975). Zveza dru\u0161tev socialnih delavcev Slovenije.<\/p>\n\n\n\n

SOBO\u010cAN, Ana Marija. Poklicna identiteta in etika v socialnem delu v objavah v reviji Socialno delo. Socialno delo<\/em>. jul.-dec. 2019, letn. 58, \u0161t. 3\/4, str. 181-192. <\/p>\n\n\n\n

LITERATURA<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Brinc, F. (1974). \u010clovek in njegova odgovornost. Vestnik delavcev na podro\u010dju socialnega dela, 13(3-4), str. 18-25.<\/p>\n\n\n\n

Clark, C. L. (2000). Social work ethics, politics, principles and practice. Basingstoke: Macmillan Press.<\/p>\n\n\n\n

Congress, E. (2010). Codes of ethics. V M. Gray, & S. A. Webb (ur.), Ethics and value perspectives in social work (str. 19-30). Basingstoke, New York: Palgrave Macmillan.<\/p>\n\n\n\n

191.<\/p>\n\n\n\n

Drago\u0161, S. (1994). Predstavitev osnutka kodeksa poklicne etike socialnih delavk in delavcev Slovenije. Socialno delo, 33(5), str. 437-455.<\/p>\n\n\n\n

\u010ca\u010dinovi\u010d-Vogrin\u010di\u010d, G., Mesec, B., Milo\u0161evi\u010d, V., Stritih, B., Rapo\u0161a-Tajn\u0161ek P., & Vojnovi\u010d M. (1983). Visoko\u0161olski program socialnega dela: resni\u010dna ali nami\u0161ljena potreba? Socialno delo, 22(1), str. 3-19.<\/p>\n\n\n\n

Stritih, B. (1988). Problemi profesionalizacije socialnega dela. Socialno delo, 27(4), str. 287-301.<\/p>\n\n\n\n

Milo\u0161evi\u010d, V (1990). Znanstvena zasnovanost socialnega dela kot pogoj za njegovo profesionalizacijo. Socialno delo, 29(1-3), str. 113-117.<\/p>\n\n\n\n

Toren, N. (1972). Social work: the case of a semi-profession. Beverly Hills: Sage Publications.<\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, D. (2000). Sozialarbeit in Slowenien – zwischen Globalisierung und Partikularismus. Archiv f\u00fcr Wissenschaft und Praxis der sozialen Arbeit, 31(3-4), str. 290-298.<\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, D. (2001). Regional knowledge(s) of social work – from silenced stories to their recollection. V S. Hessle, International standard setting of higher social work education (str. 45-58). Stockholm: Stockholm University, Dept. of Social Work.<\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, D. (2005). \u201eYou will teach them some, socialism will do the rest!”: history of social work education in Slovenia during the period 1940-1960. V K. Schilde, & D. Schulte (ur.), Need and care: glimpses into the beginnings of Eastern Europe’s professional welfare (str. 237-272). Opladen, Bloomfield Hills: Barbara Budrich Publishers.<\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, D. (2005a). Izmedu nelagode i entuzijazma: razvoj edukacije za socijalni rad u Jugoslaviji. V D. Brankovi\u010d, & A. Gavrilovi\u010d (ur.), Odr\u017eivi razvoj i socijalni rad: studija slu\u010daja regionalne mre\u017ee na Balkanu (str, 33-42). Banja Luka: Univerzitet u Banjoj Luci, Filozofski fakultet.<\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, D. (2005b). Spominjanja najstarej\u0161ih socialnih delavk in delavcev: k branju spominov. V D. Zavir\u0161ek (ur.). \u201eZ diplomo mi je bilo la\u017eje delat!”: znanstveni zbornik ob 50-letnici izobra\u017eevanja za socialno delo v Sloveniji (str. 195-233). Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.<\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, D. (2006). Spol, socijalna skrb i obrazovanje za socijalni rad u po\u010detku socijalisti\u010dke vlasti u Sloveniji. Ljetopis Studijskog centra socijalnog rada, 13(1), str. 63-73.<\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, D. (2007). The political construction of social work history in socialism. V E. Kruse, & E. Tegeler (ur.), Weibliche und m\u00e4nnliche Entw\u00fcrfe des Sozialen: Wohlfahrtgeschichte im Spiegel der Genderforschung (str. 195-204). Opladen & Farmington Hills: Verlag Barbara Budrich.<\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, D. (2012). Women and social work in central and Eastern Europe. V J. Regulska, & B. G. Smith (ur.), Women and gender in postwar Europe: from Cold War to European Union (str. 52-70). London, New York: Routledge.<\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, D. (2012a). Reproduktivna medicina in socialno delo: med moderno tehnologijo in eti\u010dnimi dilemami. Socialno delo, 51(1-3), str. 39-54.<\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, D. (2014). Everyday welfare and ethnographic vignettes of social work across Central and Eastern European Countries: is there something like an Eastern European social work?. ERIS web journal, 5(1), str. 3-16.<\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, D. (2014a). Social work education in Eastern Europe: can post-communism be followed by diversity?. V C. Noble, H. Strauss, & B. Littlechild (ur.), Global social work: crossing borders, blurring boundaries (str. 271-283). Sydney: Sydney University Press.<\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, D. (2015). Social work in Eastern Europe. V J. D. Wright, (ur.), International encyclopedia of the social & behavioral sciences (str. 795-800). Amsterdam: Elsevier.<\/p>\n\n\n\n

Zavir\u0161ek, D. & Lesko\u0161ek, V. (ur.), (2006). Zgodovina socialnega dela v Sloveniji: med dru\u017ebenimi gibanji in politi\u010dnimi sistemi. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n
OB 60.OBLETNICI IZHAJANJE REVIJE ZA SOCIALNO DELO NA FAKULTETI ZA SOCIALNO DELO<\/h5>\n\n\n\n