30. 12. 2021<\/p>\n\n\n\n
Jelka Zorn<\/p>\n\n\n\n
V raziskovalnem projektu analiziramo medijske \u010dlanke zadnjega desetletja (med letoma 2011 in 2021), ki so povezani z delom socialnih delavk in delavcev, in veliko povedo o razmerju socialnega dela do dru\u017ebe, in javni podobi socialnega dela.<\/p>\n\n\n\n
\u00bbOtroci, ki jih zapiramo\u00ab je naslov \u010dlanka z dne 1.9.2012 avtorja Uro\u0161a \u0160kerla Krambergerja v \u010dasopisu Dnevnik<\/em>. Sestavek se nana\u0161a na otroke iz Afganistana in drugih dr\u017eav, ki jih je policija zaprla v center za tujce (zapor za migrante). Iz tega in drugih \u010dlankov o \u017eivljenjskih razmerah beguncev istega avtorja je razvidna odsotnost socialnega dela v problematiki. \u010ce je bilo v \u010dasu socializma, kot zapi\u0161e Darja Zavir\u0161ek (2006), socialno delo opredeljeno kot stroka, ki uresni\u010duje cilje socialne politike (z dana\u0161nje perspektive bi dodali, da na ra\u010dun strokovne avtonomije), je po prelomnem obdobju 1991\/92 postala ne le podalj\u0161ek socialne politike, temve\u010d nevidna sodelavka pri nadzoru priseljevanja.<\/p>\n\n\n\n Z drugimi besedami, javno pooblastilo socialnih delavk, zagotavljati \u00bbkorist otroka\u00ab, je podrejeno delitvam prebivalstva, kot jih opredeljuje zakonodaja, in izvaja ministrstvo za notranje zadeve. Medtem ko policija fizi\u010dno razvr\u0161\u010da ljudi na mejah in administrativno odlo\u010da o statusih ljudi v dr\u017eavi, socialne delavke policijskih delitev ve\u010dinoma ne postavljajo pod vpra\u0161aj. \u010ceprav se zdi, da potiskanja (pushbacks[1]<\/strong><\/a><\/em>) na mejah niso povezani s socialnim delom, saj socialne delavke ne stojimo na mejah, pa ni mogo\u010de spregledati sodelovanja pri strukturnem nasilju nad migranti (rasizmu, onemogo\u010danju pravice do pravic, ali kakor koli \u017ee poimenujemo deprivacijo statusov in pripadnosti).<\/p>\n\n\n\n V \u010dlanku lahko preberemo podatek, da je bilo leta 2010 v centru za tujce zaprtih \u0161estindvajset mladoletnikov brez spremstva; leta 2011 dvanajst; najnovej\u0161e policijske statistike pa ka\u017eejo \u0161e ve\u010dje raz\u010dlove\u010denje, saj so leta 2021 pridr\u017eali 241 otrok brez spremstva odrasle osebe (Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije. Policija 2022). V Dnevnikovem<\/em> \u010dlanku izpred desetih let je takratni direktor CSD Moste Polje, Marjan Von\u010dina povedal, da druge institucije kot centra za tujce (tj. zapora za migrante) niso uspeli najti, saj so bile povsod kapacitete zasedene. \u00bbKo smo iskali namestitve drugje, smo bili neuspe\u0161ni. Nih\u010de nam ni dal soglasja,\u00ab je povedal. Niso jih sprejeli ne krizni centri ne vzgojni zavodi. Oboji pri sprejemu mladoletnikov upo\u0161tevajo dolo\u010dene kriterije, pa tudi vrstni red (\u0160kerl Kramberger 2012).<\/p>\n\n\n\n Vendar, \u010de bi bila zasedenost namestitvenih kapacitet edina te\u017eava, februarja 2016 v dija\u0161kem domu v Kranju ne bi zavrnili bivanja \u0161estim begunskim otrokom, mlaj\u0161im od 15 let. Njihovemu prihodu so se uprli tako nekateri star\u0161i dijakinj in dijakov kot tudi u\u010diteljice in u\u010ditelji gimnazije Franceta Pre\u0161erna[2]<\/a> (\u0160kerl Kramberger 2016; Ko\u0161ir 2016). Tako izklju\u010devanje se vle\u010de najmanj od izbrisa leta 1992 dalje: takrat so otroci izbrisanih star\u0161ev ostali brez otro\u0161kega dodatka in subvencionirane malice.<\/p>\n\n\n\n Zapiranje v center za tujce, onemogo\u010danje bivanja v dija\u0161kem domu Kranj, opu\u0161\u010danje skrbi za otroke izbrisanih star\u0161ev so primeri neposrednega nasilja. Pogosteje kot v neposrednem nasilju so socialne slu\u017ebe, zlasti vladne, udele\u017eene v strukturnem nasilju. \u010ceprav se je v osamosvojitvenem obdobju poudarjalo pomen varovanja \u010dlovekovih pravic, demokracije in vladavine prava, izbris ve\u010d kot 25.000 ljudi iz registra stalnega prebivalstva ka\u017ee nasprotno. Izbrisani so bili \u00bbtest\u00ab \u010dlovekovih pravic in vladavine prava: po izbrisu so se lahko sklicevali le \u0161e na \u010dlovekove pravice; njihova ilegalizacija je bila institucionalizirana in vsaka naslednja vlada je stanje protiustavnosti bolj ali manj ohranjala. Kljub ustavnima odlo\u010dbama leta 1999 in 2003 in razsodbi Evropskega sodi\u0161\u010da za \u010dlovekove pravice leta 2012, se je predsednik dr\u017eave Borut Pahor \u0161ele leta 2022, tri desetletja po izbrisu, opravi\u010dil izbrisanim v svojem imenu in v imenu dr\u017eave. Opravi\u010dilo naj bi vzpodbudilo globoko dru\u017ebeno refleksijo, tako ki bi se odrazila v zgodovinopisju in ve\u010dji ob\u010dutljivosti za nesprejemljivost rasizma in drugega dr\u017eavnega nasilja nad ljudmi.<\/p>\n\n\n\n Kot je procese izklju\u010devanja kriti\u010dno reflektirala ena od socialnih delavk, s katero smo se v okviru projekta pogovarjali, se socialne slu\u017ebe z izbrisom in izbrisanimi niso ukvarjale: \u00bbTo je populacija, ki je bila nevidna, in je tudi nismo iskali. Vsaj jaz se ne spomnim, da bi jo nagovorili.\u00ab Enako je povedala za dana\u0161nje obdobje: \u00bbMi se tudi danes z migranti ne ukvarjamo, jih ne vidimo. To je zelo podobna zgodba. Sodelujemo postopkovno, vsebinsko pa ne. Ne vidimo jih, oziroma ne vidimo njihovih te\u017eav.\u00ab<\/p>\n\n\n\n \u010ceprav so danes uradno mladoletni prosilci za azil nastanjeni v dija\u0161kem domu v Postojni, pa to ni spodkopalo zapiranja otrok, ki v Sloveniji nimajo statusa ali vloge za mednarodno za\u0161\u010dito. Leta 2021 so v Centru za tujce pridr\u017eali 2.367 oseb, med njimi 390 otrok, 241 brez spremstva odrasle osebe (Ministrstvo za notranje zadeve, Policija 2022). V dija\u0161kem domu je nastanjena le tista pe\u0161\u010dica otrok brez spremstva odrasle osebe, ki jim uspe priti v Slovenijo in podati vlogo za mednarodno za\u0161\u010dito. Ve\u010dino otrok in odraslih policisti na slovensko-hrva\u0161ki meji potisnejo nazaj na Hrva\u0161ko, hrva\u0161ka policija pa z uporabo poni\u017eevanja in fizi\u010dnega nasilja dalje v Bosno in Hercegovino. Ve\u010d organizacij za spo\u0161tovanje \u010dlovekovih pravic, tudi slovensko Vrhovno sodi\u0161\u010de je taka potiskanja obsodilo kot nelegalna, torej v nasprotju z mednarodnim pravom (\u0160kerl Kramberger, 2021). Enako kot danes migranti, pa naj gre za odrasle ali otroke, so bili nekdaj izklju\u010deni in za socialno delo nevidni izbrisani[3]<\/a>.<\/p>\n\n\n\n Novembra 1992 je bila sprejeta novela Zakona o socialnem varstvu (Ur. l. RS 54\/92), ki predstavlja del dokumentacije, na podlagi katere so centri za socialno delo udejanjali izbris. Ta zakon je v svojem 5. \u010dlenu dolo\u010dil, da so upravi\u010denci po omenjenem zakonu dr\u017eavljani in tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji. S tem je izklju\u010dil tako izbrisane kot begunce brez statusa in prebivalce z dovoljenjem za za\u010dasno prebivanje. Za razliko od te novele, predhodni \u00bbsocialisti\u010dni\u00ab Zakon o socialnem skrbstvu (Ur. l. SRS 35\/79) upravi\u010denosti do socialne pomo\u010di ni pogojeval z osebnim pravnim statusom[4]<\/a>.<\/p>\n\n\n\n 128. \u010dlen omenjene novele Zakona o socialnem varstvu je natan\u010dneje opredelil tudi policijsko vlogo centrov za socialno delo: \u00bbCentri za socialno delo so dol\u017eni v roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona po uradni dol\u017enosti ugotoviti, ali upravi\u010denci, ki so dru\u017ebeno denarno pomo\u010d prejeli po dosedanjih predpisih, izpolnjujejo pogoje za dodelitev dajatev po tem zakonu.\u00ab Podobno je Zakon o dru\u017einskih prejemkih (Ur. l. RS 65\/93, sprejet novembra 1993) v svojem 25. \u010dlenu dolo\u010dil, da ima pravico do pomo\u010di za opremo novorojenca mati s stalnim prebivali\u0161\u010dem v Republiki Sloveniji. To je pomenilo, da \u017eenske, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva in so rodile po letu 1993, niso dobile te pomo\u010di, pa \u010deprav so bile zaposlene in zdravstveno zavarovane v Sloveniji.<\/p>\n\n\n\n \u010ce izbris \u00bbprevedemo\u00ab v bolj univerzalno terminologijo in pove\u017eemo z dana\u0161njimi procesi izklju\u010devanja, dobimo nekaj med izbrisom<\/em> in pushbackom:<\/em> push-away<\/em> in look-away<\/em>. Torej: \u010de policisti fizi\u010dno potiskajo ljudi nazaj na Hrva\u0161ko ter odrasle in otroke zapirajo v Center za tujce, pa vladne socialne slu\u017ebe ljudi \u00bbne vidijo\u00ab. V lu\u010di razumevanja izbrisa, predvsem dejstva, da so javne institucije izbris najmanj desetletje reproducirale, zapiranje otrok v center za tujce \u017eal ni presene\u010denje, ampak le nadaljevanje procesa zamejevanja (bordering<\/em>) odrinjenih skupin ljudi od ve\u010dinskega prebivalstva, dostopa do javnih storitev in pravic. Pri tem ne gre le za \u00bbslepoto\u00ab socialnih slu\u017eb, temve\u010d za sistemsko slepoto. Ta sistemska slepota je podrejanje policijski logiki, ki jo vsiljuje dr\u017eava oziroma vsakokratna politi\u010dna oblast, socialne delavke pa tudi danes, v dvojni vlogi \u2013 podpore ljudem in uresni\u010devanja javnih pooblastil ali socialne politike, ne dvignejo glasu proti \u00bbsistemski slepoti\u00ab. Ko javne institucije delujejo v nasprotju s svojimi strokovnimi in eti\u010dnimi na\u010deli enakosti in solidarnosti, govorimo o tem, da se, v tem primeru, podrejajo policijski logiki.<\/p>\n\n\n\n Literatura in viri:<\/strong><\/p>\n\n\n\n Border Violence Monitoring Network (b.d.): dostopno na https:\/\/www.borderviolence.eu\/<\/a><\/p>\n\n\n\n Kogov\u0161ek, Ne\u017ea in druge (2010): Brazgotine izbrisa. Prispevek h kriti\u010dnemu razumevanju izbrisa iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije<\/em>. Ljubljana: Mirovni in\u0161titut.<\/p>\n\n\n\n Ko\u0161ir, Izak (2016) \u0160est otrok preve\u010d, Mladina<\/em> 23.2.2016, dostopno na https:\/\/www.mladina.si\/172723\/sest-otrok-prevec\/<\/a><\/p>\n\n\n\n \u0160kerl Kramberger, Uro\u0161 (2016): Begunska histerija: Zaradi \u0161estih begunskih otrok upor ljudstva v Kranju, Dnevnik<\/em> 23.2.2016, dostopno na https:\/\/www.dnevnik.si\/1042730579\/slovenija\/begunska-histerija-zaradi-sestih-begunskih-otrok-upor-ljudstva-v-kranju<\/a><\/p>\n\n\n\n \u0160kerl Kramberger, Uro\u0161 (2021): Prelomna sodba: Slovenija mora sprejeti Kamerunca, Dnevnik 28.8.2021, dostopno na https:\/\/www.dnevnik.si\/1042971911<\/a><\/p>\n\n\n\n Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije. Policija (2022): https:\/\/www.policija.si\/o-slovenski-policiji\/organiziranost\/generalna-policijska-uprava\/uprava-uniformirane-policije\/center-za-tujce\/statistika-ct<\/a><\/p>\n\n\n\n Zavir\u0161ek, Darja (2006): Spol in profesionalizacija socialnega dela v socializmu: primerjalna analiza. V: Darja Zavir\u0161ek in Vesna Lesko\u0161ek (ur.). Zgodovina socialnega dela v Sloveniji: med dru\u017ebenimi gibanji in politi\u010dnimi sistemi. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, str. 15-38.<\/p>\n\n\n\n Zorn, Jelka (2021): Nasilne meje, varnostnizacija in kriminalizacija solidarnosti. Socialno delo<\/em> 60(2): 167-180.<\/p>\n\n\n\n [1]<\/a> Pushback<\/em> je izraz, ki opredeljuje nelegalno policijsko potiskanje iskalcev za\u0161\u010dite iz dr\u017eave in s tem onemogo\u010danje pravice do azila. Slovenska policija potiska ljudi na Hrva\u0161ko, hrva\u0161ka policija pa v Bosno in Hercegovino. Begunci naj bi ostali na zunanjih mejah EU. Hrva\u0161ka policija je znana po fizi\u010dnem nasilju nad ljudmi na poti, obe, tako slovenska kot hrva\u0161ka, pa migrante in migrantke, tudi \u010de so med njimi otroci, sistemati\u010dno poni\u017eujeta in ustrahujeta (Border Violence Monitoring Network, b.d.; Zorn 2021).<\/p>\n\n\n\n [2]<\/a> 24 u\u010diteljev in u\u010diteljic je podpisalo peticijo proti njihovi namestitvi.<\/p>\n\n\n\n [3]<\/a> Izbrisani so protirasisti\u010dno gibanje, ki je leta 2002 protiustavni odvzem pravic poimenovalo \u00bbizbris\u00ab in skladno s tem sebe kot \u00bbizbrisani\u00ab (ve\u010d o poimenovanju in aktivizmu izbrisanih glej Kogov\u0161ek in druge, 2010).<\/p>\n\n\n\n [4]<\/a> Zakon o socialnem skrbstvu iz leta 1979 govori o ogro\u017eenih posameznikih, dru\u017einah, delovnih ljudeh, ob\u010danih ter uporabnikih storitev in programov.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" 30. 12. 2021 Jelka Zorn V raziskovalnem projektu analiziramo medijske \u010dlanke zadnjega desetletja (med letoma 2011 in 2021), ki so povezani z delom socialnih delavk in delavcev, in veliko povedo o razmerju socialnega dela do dru\u017ebe, in javni podobi socialnega dela. \u00bbOtroci, ki jih zapiramo\u00ab je naslov \u010dlanka z dne 1.9.2012 avtorja Uro\u0161a \u0160kerla Krambergerja … Continue reading \u00bbOtroci, ki jih zapiramo\u00ab in 30. obletnica izbrisa<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-343","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-uncategorized"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/343","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=343"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/343\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":651,"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/343\/revisions\/651"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=343"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=343"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=343"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\n\n\n\n