{"id":385,"date":"2021-12-31T10:06:27","date_gmt":"2021-12-31T10:06:27","guid":{"rendered":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/?p=385"},"modified":"2022-02-09T10:40:47","modified_gmt":"2022-02-09T10:40:47","slug":"angela-vode-upornica-z-razlogom","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/2021\/12\/31\/angela-vode-upornica-z-razlogom\/","title":{"rendered":"Angela Vode – upornica z razlogom"},"content":{"rendered":"\n

31. 12. 2021<\/p>\n\n\n\n

Mateja Jeraj<\/p>\n\n\n\n

Angela Vode – u\u010diteljica, defektologinja, publicistka, prevajalka, komunistka in feministka, upornica proti vsem enoumjem, diktaturam in totalitarizmom! Morda se motim, a se bojim, da je danes poznana predvsem kot \u017ertev komunisti\u010dne represije v \u00bbTitovi\u00ab Jugoslaviji. Ko pa je bila vendar toliko ve\u010d kot to!<\/p>\n\n\n\n

\u00bbSpoznala\u00ab sem jo \u017ee pred kar nekaj desetletji. Nanjo me je opozorila kolegica, neko\u010d zaposlena v arhivu In\u0161tituta za novej\u0161o zgodovino, kamor je Vodetova davnega leta 1964 prinesla svoje spomine, v upanju, da bodo objavljeni. Tedanji recenzentom so se zdeli vredni hrambe, za objavo pa naj ne bi bili primerni. In tako ohranjeni so \u010dakali na bolj\u0161e \u010dase. In jih do\u010dakali. Pritegnili so bralke, pa tudi bralce. Kar se mene ti\u010de, je bilo sre\u010danje z njimi neke vrste \u00bbljubezen na prve besede\u00ab. Videla sem inteligentno, radovedno in narodno zavedno deklico, ki se zgra\u017ea nad podcenjujo\u010dim odnosom nekaterih profesorjev do njenega spola, nadobudno mlado u\u010diteljico, ki se no\u010de ukloniti zahtevam pode\u017eelskega \u017eupnika, opazovala sem njen \u00bbsprehod\u00ab skozi sindikate, politi\u010dne stranke in \u0161tevilna dru\u0161tva, v katerih je iskala prostor, kjer bi lahko kar najbolj pomagala vsem \u0161ibkim in nemo\u010dnim, spremljala sem njeno poklicno pot, ki jo je vodila od majhnih va\u0161kih \u0161ol in tovarni\u0161kih prostorov do poklicnega dela defektologinje, u\u010diteljice otrok s posebnimi potrebami, ob\u010dudovala njen brezkompromisni upor proti vsem, ki so ji prepovedovali misliti s svojo glavo, sledila sem ji v nem\u0161ko koncentracijsko tabori\u0161\u010de in slutila, kaj je pre\u017eivljala pozneje. Nadaljevanje spominov, neprizanesljivo kriti\u010den prikaz povojne komunisti\u010dne realnosti, je pisala skrivaj in ga hranila na varnih mestih.<\/p>\n\n\n\n

Vsaka zgodba pa ima svoj za\u010detek. In Angelina se je za\u010dela v obdobju, ko je bilo slovensko ozemlje vklju\u010deno v Avstro-ogrsko monarhijo, to\u010dneje leta 1892 v Ljubljani, ko se je \u017eelezni\u010darju Antonu in gospodinji Fran\u010di\u0161ki rodila nadobudna deklica. \u017de v osnovni \u0161oli je pokazala, da nepravi\u010dnosti ne namerava poni\u017eno sprejemati. Najprej je opazila, da se z nem\u0161kimi otroki lep\u0161e ravna kot s slovenskimi, da izhajajo iz bolj gosposkih in premo\u017enej\u0161ih dru\u017ein. Pohod slovenskih u\u010denk, okra\u0161en z lipovimi listi, proti Nemkam, je bil njen prvi organiziran upor. Pri\u0161lo je do pretepa, v katerem so zmagale Slovenke. Na u\u010ditelji\u0161\u010du je v svoj \u00bbprogram\u00ab vklju\u010dila tudi prizadevanja za bolj\u0161i polo\u017eaj \u00bbsvojega spola\u00ab. S so\u0161olkami je razpravljala o pomenu poklicne izobrazbe, saj zagotavlja ne le finan\u010dno neodvisnost, ampak tudi enakopravnej\u0161i odnos med zakonskima partnerjema, spra\u0161evala se je, kako lahko nevedna in zaostala mati ustrezno vzgoji svoje otroke. V \u010dasu, ko naj bi bila \u017eenska predvsem \u00bbvaruhinja doma\u010dega ognji\u0161\u010da\u00ab, profesorji nad njenimi idejami seveda niso bili navdu\u0161eni.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbPravo\u00ab \u017eivljenje pa je spoznala \u0161ele potem, ko se je zaposlila kot u\u010diteljica. Stalne slu\u017ebe brez zvez in poznanstev ni mogla dobiti. Zato je ve\u010d let pou\u010devala za dolo\u010den \u010das – danes bi rekli, da je bila \u00bbprekarka\u00ab – v majhnih osnovnih \u0161olah v okolici Ljubljane. Osupnile so jo pogosto stra\u0161ljivo slabe materialne razmere u\u010diteljstva, katerega pre\u017eivetje je bilo povsem odvisno od lokalnih oblastnikov, civilnih in cerkvenih. Spoznala je, da so Cankarjevi Hlapci \u0161e kako realisti\u010dna literatura! Ni se uklonila in tako v za\u010detku leta 1917 ostala brez slu\u017ebe. Zaradi protiavstrijskega prepri\u010danja, ki je bilo v \u010dasu prve svetovne vojne \u0161e posebej nevarno, se je morala odpovedati u\u010diteljskemu poklicu. Zaposlila se je v Jadranski banki, kjer se je sre\u010dala s skorumpiranimi finan\u010dniki. Potem se je vojna kon\u010dala in Slovenke in Slovenci so se zna\u0161li v novi \u2013 jugoslovanski dr\u017eavi pod \u017eezlom srbske vladarske dinastije. Banka, v kateri je bila zaposlena, se je po priklju\u010ditvi nekaterih tovarn preimenovala v Strojne tovarne in livarne d.d. v Ljubljani. Angela Vode je bila preme\u0161\u010dena v zvonarski oddelek in ugotovila, da so novi lastniki \u0161e bolj brezvestni od starih, delavci pa \u0161e bolj brezpravni. Sodelovala je pri organizaciji skupne stavke uradni\u0161tva in delavstva. Po tem  so razmere v tovarni postale zanjo nevzdr\u017ene, zato je leta 1919 sprejela slu\u017ebo tajnice socialdemokratske stranke. Za vklju\u010ditev v stranko se ni zlahka odlo\u010dila. Nad slovensko socialdemokracijo ni bila preve\u010d navdu\u0161ena, zgolj materialisti\u010dno pojmovanje \u010dloveka je ocenila kot \u00bbmrtva\u0161ko hladno in brezdu\u0161no\u00ab. Ravnanje pripadnikov katoli\u0161kega tabora se ji je zdelo \u0161e bolj nesprejemljivo. Iz njihovega \u010dasopisja je razbirala le nestrpnost do druga\u010de misle\u010dih, nekateri voditelji pa naj bi bili pripravljeni za dolo\u010dene ugodnosti prodati celo narodno samobitnost. \u0160e slab\u0161e mnenje je imela o liberalcih, ki naj bi bili v socialnih, gospodarskih in politi\u010dnih vpra\u0161anjih \u0161e bolj nazadnja\u0161ki, zlasti pa jo je motila njihova brezbri\u017enost do nacionalnega vpra\u0161anja. Ker bolj\u0161e mo\u017enosti ni videla, se je kljub vsemu odlo\u010dila za socialdemokrate. Po razcepu v stranki se je priklju\u010dila komunistom, misle\u010d, da si najbolj prizadevajo za delavske koristi. Zgolj s politi\u010dnim delom se ni mogla pre\u017eivljati, zato je za\u010dela z zasebnim \u0161tudijem zdravstvene pedagogike. Hospitirala je v Pragi, Berlinu in na Dunaju. Leta 1921 je v Ljubljani opravila specialisti\u010dni izpit za u\u010denje otrok s posebnimi potrebami in se zaposlila na tedanji \u00bbpomo\u017eni \u0161oli\u00ab v Ljubljani (predhodnica dana\u0161nje osnovne \u0161ole s prilagojenim programom  Janeza Levca), kjer je pou\u010devala do januarja 1944. Prispevke o svojem delu je objavljala v tedanjih pedago\u0161kih revijah, dejavna pa je bila tudi v u\u010diteljskih strokovnih organizacijah. Zavzemala se je za enakopravnost u\u010diteljic z njihovimi mo\u0161kimi sodelavci, spodbujala narodno obrambno delo, organizirala pomo\u010d revnim dru\u017einam.<\/p>\n\n\n\n

Angela Vode sicer ni bila socialna delavka v dana\u0161njem smislu, saj jih takrat pri nas \u0161e ni bilo. Spremljala pa je dogajanje v svetu in v tedanjem \u017denskem svetu objavljala prispevke o pionirkah socialnega dela v zahodni Evropi in ZDA, pa tudi sama se je, najsi je bila v vlogi politi\u010dne delavke ali pa u\u010diteljice, borila za odpravo socialnih krivic, \u0161e posebej tistih, ki so prizadele \u017eenske. Zato se je vklju\u010dila v tedaj zelo \u017eivahni svet \u017eenskih dru\u0161tev. Kot komunistka sicer ni oporekala marksisti\u010dnemu stali\u0161\u010du, da je \u017eensko vpra\u0161anje le del splo\u0161nega socialnega vpra\u0161anja, a je menila, da do cilja ne vodi le ena pot. Zavedala se je tudi nujnosti humanitarnega dela in je cenila ljudi, ki so ga opravljali, \u010deprav je pri tem ve\u010dkrat pri\u0161la v spor z nekaterimi sopotniki iz socialisti\u010dnih vrst: \u00bbPoznala sem nekatere, ki so bili mnenja, da je vse humanitarno delo \u0161kodljivo, ker zavira revolucionarno razpolo\u017eenje ljudstva, \u010de\u0161, \u010dim bolj bodo ljudje la\u010dni, tem prej se bodo uprli. Tisti, ki so sami trpeli lakoto, zlasti pa njihovi otroci, pa niso bili tega mnenja\u2026\u00ab (Vode, 2000, str. 133).  S socialno problematiko je bilo posebej povezano vpra\u0161anje, ki je zadevalo samo \u017eenske \u2013 vpra\u0161anje splava, tedaj dovoljenega le iz zdravstvenih razlogov. Svoje izku\u0161nje je takole opisala: \u00bbGospodarska kriza in brezposelnost sta imeli najhuj\u0161e posledice zlasti za delavsko dru\u017eino. V tistem \u010dasu je bilo v teh dru\u017einah rojstvo otroka prava nesre\u010da. Kaj po\u010deti z njim, v kaj ga zaviti, kam ga polo\u017eiti? Bila sem v tistem \u010dasu enkrat v Trbovljah, pa sem videla toliko bede, toliko obupa, ki je prehajal \u017ee v letargijo, v brez\u010dutnost, da mi je bilo najte\u017ee spri\u010do nemo\u010dnosti nasproti tej bedi. Najbolj me je prizadel pogled na nose\u010do deklico in njeno mater, ki je sama pri\u010dakovala otroka. Saj morda onidve nista to tako stra\u0161no ob\u010dutili kot jaz, ker sta \u017ee otopeli… \u00bbOdpravite plod,\u00ab sem jima svetovala. \u00bbKako, kdo bo hotel to storiti?\u00ab \u00bbDa, kdo bo hotel to storiti? Saj so bili, ki so to delali, a za drag denar. Onidve pa…. Saj nimata, sami ne vesta, kako in kaj. No, kaj morem pomagati? Lahko napravimo zbirko. (Morda smo jo napravile, kot \u017ee tolikokrat.) Toda saj primer ni bil osamljen. A zakon ne dovoljuje. Treba ga je spremeniti\u00ab (Vode, 2000, str. 158-159). Za svoje na\u010drte sicer ni  uspela pridobiti prav veliko \u010dlanic \u017eenskih dru\u0161tev, a so nekatere kljub temu organizirale odmevno zborovanje. Ena od govornic je bila tudi Angela Vode. Poudarila je, da se \u00bbzdravstvene indikacije lahko poslu\u017eijo samo premo\u017enej\u0161e \u017eenske, ki lahko pla\u010dajo zdravnika, pa jim prekine nose\u010dnost zaradi bolezni, medtem ko mati, ki nima sredstev, mora roditi. Odtod bogate dru\u017eine lahko same regulirajo \u0161tevilo dru\u017einskih \u010dlanov, medtem ko si revne ne morejo pomagati, \u010deprav nimajo otrok s \u010dim hraniti. Zato naj se zakon spremeni v toliko, odnosno dopolni, da bodo tudi socialne razmere vzrok za prekinitev nose\u010dnosti\u00ab (Vode, 2000, str. 159-160). Zborovanje je uspelo, sprejeta je bila resolucija, naslednje dni pa \u00bbje bil ogenj v strehi\u00ab. \u00bbKlerikalke\u00ab naj bi \u00bbves teden besnele in kuhale napad na zborovalke\u00ab. Angela Vode je bila zaradi svojega poklica \u0161e posebej \u00bbna udaru\u00ab, \u010de\u0161 \u00bbkako da trpi oblast \u00bbtake\u00ab u\u010diteljice v prosvetni slu\u017ebi, ki kvarijo na\u0161o mladino\u00ab (Vode, 2000, str. 160). Odgovorila jim je z vpra\u0161anjem: \u00bbZakaj imate pa vi samo enega otroka?\u00ab (Vode, 2000, str. 160). Odgovora ni dobila. <\/p>\n\n\n\n

Veliko nastopala na najrazli\u010dnej\u0161ih zborovanjih in prireditvah v vseh predelih Jugoslavije in tudi izven njenih meja. Predavala je predvsem o vlogi \u017eensk v dru\u017einskem, politi\u010dnem, gospodarskem in kulturnem \u017eivljenju, pri \u010demer je ob vsaki priliki opozarjala na nevarnosti napredujo\u010dega nacizma in fa\u0161izma, o delu u\u010diteljic in o problematiki z njenega o\u017ejega strokovnega podro\u010dja – o delu z otroki s posebnimi potrebami. Ob tem je ugotovila, da \u017eenske, bolj kot politi\u010dna vpra\u0161anja in zgodovinski dogodki, zanima usoda \u00bbnjihovega spola\u00ab, \u0161e zlasti v odnosu do mo\u017ea in otrok. Tako je napisala knjigo \u017dena v sedanji dru\u017ebi<\/em>, v kateri je prikazala razvoj dru\u017ebenega polo\u017eaja \u017eensk skozi stoletja. Nasprotovanje fa\u0161isti\u010dnim pogledom je obrazlo\u017eila v delu Fa\u0161izem in \u017eena<\/em>, najve\u010d pozornosti pa je nedvomno vzbudilo delo Spol in usoda<\/em> v dveh delih. V prvem je sku\u0161ala prikazati razlike v usodi mo\u0161kega in \u017eenske v razli\u010dnih \u017eivljenjskih obdobjih. Opozorila je na nespremenljive naravne danosti in na sociolo\u0161ke dejavnike. Ta del je bil kar dobro sprejet. Povsem druga\u010de pa je bilo z drugim delom, v katerem je spregovorila o zakonski zvezi. Izhajala je iz marksisti\u010dne teorije o tem, da se je mo\u017eeva nadoblast v zakonu oblikovala ob pojavu zasebne lastnine in razredne dru\u017ebe. Neusmiljeno je razkrinkala vso dvoli\u010dnost tedanje \u00bbme\u0161\u010danske dru\u017ebe\u00ab, ki je po eni strani govorila o \u00bbsvetosti zakona\u00ab, po drugi pa dopu\u0161\u010dala sklepanje zakonov iz koristoljubja, prostitucijo, kruto ravnanje z nezakonskimi materami in njihovimi otroki itd., ter izrazila vero v lep\u0161o bodo\u010dnost obeh spolov v socialno pravi\u010dnej\u0161i dru\u017ebi. Sledil je brutalen, prosta\u0161ki napad nekaterih katoli\u0161ko usmerjenih \u010dasopisov, ki so ji o\u010ditali zavzemanje za \u00bbskupinske paritvene zakone\u00ab, in za \u00bbsvobodno ljubezen\u00ab po vzoru \u00bbbolj\u0161evi\u0161ke Rusije\u00ab. Pravico je sku\u0161ala najti na sodi\u0161\u010du, a brez uspeha.<\/p>\n\n\n\n

V tistem \u010dasu  je  pri\u0161la \u0161e v en spor, tokrat s svojimi partijskimi tovari\u0161i. Kljub temu, da partijskega dela ni vedno povsem razumela, da so se ji zdeli ukazi, ki so prihajali iz Moskve ve\u010dkrat ne\u017eivljenjski in v slovenskem okolju neizvedljivi, je vseeno ostala \u010dlanica slovenske komunisti\u010dne partije vse do leta 1939. Po sklenitvi pakta med Hitlerjem in Stalinom so morali namre\u010d tudi slovenski komunisti spremeniti na\u010din dotedanjega dela. Angela Vode, nekak\u0161na \u00bbilegalna\u00ab komunistka, ki je bila zadol\u017eena za uveljavljanje partijskih  idej v legalnih organizacijah, pa se ni hotela odpovedati protinacisti\u010dnemu delovanju. In je bila izklju\u010dena iz partije. Po za\u010detku vojne je kljub temu sodelovala v Osvobodilni fronti in bila kot predstavnica Jugoslovanske \u017eenske zveze celo vklju\u010dena v njen vrhovni plenum. Decembra 1941 se je dokon\u010dno raz\u0161la s komunisti in se posvetila humanitarnemu delu.<\/p>\n\n\n\n

Oba predvojna spora sta imela daljnose\u017ene posledice. V vojnih letih jo je najprej doletelo  ma\u0161\u010devanje iz katoli\u0161kega tabora. Takole ga je predstavila: \u00bbGonjo proti meni so klerikalci zaklju\u010dili med vojno s tem, da so me poslali v nem\u0161ko tabori\u0161\u010de Ravensbr\u00fcck. \u017de prej so se vrstili name napadi ob raznih prilikah, v\u010dasih indirektni, pozneje pa direktni. To je bilo mislim da trikrat na protikomunisti\u010dnih predavanjih, katerih udele\u017eba je bila obvezna. Moje klerikalne koleginje so mi posebej prinesle podpisat vabilo na predavanje. Po uvodnih besedah strankarskega mladi\u010da se je za\u010del napad na komunisti\u010dne \u017eenske, nato pa name poimensko in takoj je pri\u0161la vrsto moja knjiga. Govornik je bljuval \u017eveplo in ogenj name, moje spo\u0161tovane koleginje pa so ploskale, ploskale. Vsi so gledali name\u00ab (Vode, 2000, str. 197). Sledil je napad \u010dasopisa Slovenski dom, v katerem je 29. I. 1944 iz\u0161el \u010dlanek z naslovom Vloga in usoda \u017eenske v rde\u010di revoluciji. V njem je bila predstavljena kot ena izmed \u00bbrde\u010dih emancipirank\u00ab, ki s propagiranjem enakopravnosti spolov tlakuje \u017eenskam pot v partizane in naprej v komunisti\u010dno \u00bbbrezno\u00ab, kamor ji sledijo \u017eenske, \u00bbki so zatajile svoje naravno poslanstvo\u00ab in ki celo zagovarjajo \u00bbbelo kugo in zakonito odpravo plodu – danes najve\u010dji narodni greh\u00ab. \u010cez tri dni je bila aretirana, \u010dez teden pa odpeljana v nem\u0161ko tabori\u0161\u010de Ravensbr\u00fcck. Zgolj po sre\u010dnem naklju\u010dju je ne le pre\u017eivela, ampak bila \u010dez osem mesecev tudi izpu\u0161\u010dena.<\/p>\n\n\n\n

Komunisti\u010dno ma\u0161\u010devanje je bilo dolgotrajnej\u0161e in veliko bolj bole\u010de, saj je pri\u0161lo s strani nekdanjih tovari\u0161ev, celo osebnih prijateljev. Po vojni se je lahko ponovno zaposlila na \u00bbpomo\u017eni \u0161oli\u00ab, a ne za dolgo. Poleti 1947 je bila na t. i. Nagodetovem procesu obto\u017eena protidr\u017eavnega delovanja in vohunstva ter obsojena na 20 let strogega zapora. Leta 1953 je bila pomilo\u0161\u010dena in izpu\u0161\u010dena iz zapora. Odtlej ji je bilo onemogo\u010deno vsakr\u0161no javno delo. Objavljenih je bilo le nekaj njenih prevodov literarnih del iz svetovne literature. Leta 1958 je dobila zaposlitev kot tajnica na obrtni \u0161oli obla\u010dilne stroke v Ljubljani, v letu 1960 je bila upokojena, potem pa namerno pozabljena in izob\u010dena iz javnega \u017eivljenja vse do za\u010detka osemdesetih let prej\u0161njega stoletja, ko je lahko nastopila na radijski oddaji in dala intervju za Novo revijo. Umrla je leta 1985, aprila 1991 pa je bila zanjo tako usodna sodba iz leta 1947 razveljavljena.  <\/p>\n\n\n\n

V samostojni Sloveniji je Angela Vode dobila zaslu\u017eeno pozornost. Maja 1999 je Slovenska matica organizirala simpozij o njenem \u017eivljenju in delu, v letih 1998-2000 so pri zalo\u017ebi Krtina iz\u0161le tri knjige njenih zbranih del, potem pa \u0161e cela vrsta prispevkov v razli\u010dnih zbornikih, \u010dasopisih in revijah. Leta 2004 je Alenka Puhar pod naslovom Skriti spomin<\/em> objavila \u0161e spominske zapise, ki jih je Vodetova pisala skrivaj in v katerih je razkrila kriti\u010dne poglede na slovensko in jugoslovansko dru\u017ebo socialisti\u010dne dobe. Po knjigi je bil posnet tudi film z enakim naslovom; v letu 2009 ga je predvajala Televizija Slovenije. Skriti spomin sicer vsebuje kraj\u0161i prikaz Angelinih dejavnih let, v filmu pa ta del njenega \u017eivljenja spolzi mimo, kot be\u017ena slika. Zato ni preve\u010d \u010dudno, da se je, vsaj nepoznavalcem njenega dela, vtisnila v spomin kot \u017eenska izmu\u010denega obraza v pono\u0161enih obla\u010dilih, lo\u010dena od sveta za re\u0161etkami jugoslovanskih komunisti\u010dnih zaporov. Ne morem si kaj, da se ne bi vedno znova spra\u0161evala, bi bila ona tak\u0161no podobo zadovoljna?<\/p>\n\n\n\n

Spominjam se, kako mi je tedaj \u0161e najstni\u0161ka h\u010derka ene od prijateljic rekla: \u00bbFajn, samo kje je pa prvi del?\u00ab Skritemu spominu nikakor ne oporekam vrednosti, mislim pa, da bi si Angela Vode zaslu\u017eila \u0161e en film! \u0160e kdo misli tako?<\/p>\n\n\n\n

Vir: Vode, A. (2000). Zbrana dela Angele Vode. Spomin in pozaba. <\/em>3. knjiga. Krtina, Ljubljana.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Slika: Angela Vode, Delo, 14. maj 1998, Knji\u017eevni listi.<\/p>\n\n\n\n

Vir: Vode, A. (1998). Zbrana dela Angele Vode. <\/em>Spol in upor<\/em>. <\/em>1. knjiga. Krtina, Ljubljana. str. 89.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

31. 12. 2021 Mateja Jeraj Angela Vode – u\u010diteljica, defektologinja, publicistka, prevajalka, komunistka in feministka, upornica proti vsem enoumjem, diktaturam in totalitarizmom! Morda se motim, a se bojim, da je danes poznana predvsem kot \u017ertev komunisti\u010dne represije v \u00bbTitovi\u00ab Jugoslaviji. Ko pa je bila vendar toliko ve\u010d kot to! \u00bbSpoznala\u00ab sem jo \u017ee pred kar … Continue reading Angela Vode – upornica z razlogom<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-385","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-uncategorized"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/385","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=385"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/385\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":397,"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/385\/revisions\/397"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=385"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=385"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=385"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}