![\"\"](\"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-content\/uploads\/2023\/05\/Picture1.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\nV zadnjih letih sem marsikdaj v pogovorih o socialnem delu v Sloveniji ali pa prav o Bernardu, ugotavljal, da je Bernard \u00bbutemeljitelj\u00ab sodobnega socialnega dela pri nas. Morda to utegne zdeti komu pretirano (tudi samemu Bernardu se tako zdi), pa tudi zares ne moremo postaviti enega \u010dloveka v ospredje kot utemeljitelja stroke in znanosti socialnega dela, saj so vedno \u0161e drugi, ki so prispevali zelo pomembne dele\u017ee pri razvoju stroke, socialno delo pa je tudi po definiciji kolektivno delo in dose\u017eek. Pa vendarle, Bernard je bil tista to\u010dka, okoli katere so se stvari vrtele, vir, ki je centripetalno privla\u010dil in centrifugalno \u0161iril, to kar smo v tem vrtincu ustvarjali, pa je bilo res na\u0161e in neodtujljivo socialno delo. Brez pretiranosti lahko ugotavljamo, da ima vse, kar se je v slovenskem socialnem delu dobrega in \u017elahtnega razvilo, pomembno sled krnice, ki se je ustvarila okoli Bernarda. \u0160e ve\u010d, v njej je temelj na\u0161e sinteze, tega, kar pogojno \u0161e vedno lahko imenujemo \u00bbLjubljanska \u0161ola\u00ab socialnega dela. <\/p>\n\n\n\n
\u017de v samem za\u010detku svojega delovanja je polo\u017eil trdne temelje vsem trem klasi\u010dnim snopom socialnega dela \u2013 dela s posameznikom, skupinskega in skupnostnega dela \u2013 v nadaljevanju pa to danes nesmiselno delitev tudi presegel.[2]<\/a> Z uvajanjem tak\u0161nih metod je omogo\u010dil prehod od uradni\u0161kega socialnega dela, zna\u010dilnega za tisto obdobje, k socialnemu delu, ki v sredi\u0161\u010de postavil \u010dloveka, skupino, skupnost namesto sistema oz. ureditve in prilagajanja ljudi strukturam. Tega ni storil samo s predavanji, \u010dlanki in prevodi, temve\u010d tudi dejansko. Bernard je zgled imperativa, da socialnega dela ne moremo pou\u010devati, ne da bi ga delali.<\/p>\n\n\n\n \u017de to je bilo veliko, a za Bernarda (in nas ki smo ga spremljali) ne dovolj. Glavni preboj se je zgodil s kolonijo na Rakitni. Ta je v enem paketu na prizori\u0161\u010de postavila temeljne izzive takratnega socialnega dela in sploh dela z ljudmi. V Sloveniji, Jugoslaviji, je vzpostavila paradigmo akcijskega raziskovanja, imperativ demokratizacije odnosov, vodenja, skupinsko delo kot glavno os delovanja, postavila otroke v ospredje, izzivala avtoritarnost in institucije, predvsem pa postavila v \u017eari\u0161\u010de prostovoljno delo in tabore kot obliko dela in metodo, kot nosilca razvoja socialnega dela pri nas.<\/p>\n\n\n\n Sledil je niz drugih kolonij (Pohorje), taborov (Odred \u010crnega Mrava), skupnostnih akcij (\u0160tepanjsko naselje, Ruski car, Be\u017eigrad, Moste), uvajanja prostovoljnega dela v \u0161tevilne ustanove (\u0161ole, bolni\u0161nice, centre za socialno delo, svetovalnice itd.). V manj kot desetletju smo lahko na jugoslovanskem posvetu, ki smo ga organizirali 1985, predstavili cel festival raznih oblik prostovoljnega dela. Skupni vsem tem prizadevanjem sta bili (Lewinovi) ideji akcijskega raziskovanja in skupinske dinamike. To je bila metodi\u010dna, v\u010dasih tudi organizacijska podlaga vseh teh poskusov.<\/p>\n\n\n\n Skupina je bila takrat, pri nas in po svetu, \u0161e vedno magistralna tema. Po drugi svetovni vojni je to bil poskus najti tretjo pot, ki naj bi se izognila takrat premagani avtoritarnosti in pastem proslulega liberalizma, ki bi bila demokrati\u010dna, in tudi socialna \u2013 zastavek, ki v zadnjih desetletjih \u017eal pojenja.<\/p>\n\n\n\n Seminarji skupinske dinamike (senzitiviti treningi, seminarji skupinske ob\u010dutljivosti \u2026) so delavnice, ki potekajo v nizu seans nekaj dni, v manj\u0161ih skupinah (do 15 udele\u017eencev), pogosto tudi ve\u010d skupin vzporedno \u2013 v tem primeru v izmenjevanju plenarnih dogodkov in dela po skupinah.<\/p>\n\n\n\n Za\u010dnejo se z \u00bbnestrukturiranim pogovorom\u00ab. To pomeni, da vodja ne poda nobenih navodil za delo, ali celo za pogovor. To navadno povzro\u010di, da se udele\u017eenci \u00bbneobvezno\u00ab pogovarjajo, pravzaprav klepetajo, se navadno sprehajajo od teme do teme, pogosto z ob\u010dutkom jalovosti takega po\u010detja. V tej fazi seminarja pogosto pride do ti\u0161ine, dalj\u0161e ali kraj\u0161e, praviloma mu\u010dnih obdobij, ko vsi mol\u010dijo, ko v skupini prevlada ti\u0161ina. Tudi vodja je ves ta \u010das tiho, skupinsko dogajanje opazuje in si praviloma svoja opa\u017eanja zapisuje. Pogosto udele\u017eenci vodjo ho\u010dejo izbezati iz takega \u00bbudobnega\u00ab polo\u017eaja, ga spra\u0161ujejo o njegovi vlogi oz. pogovor prej ali slej privede to tega, da se tako ali druga\u010de vzpostavi problem vodje oz. frustracije glede \u00bbpomanjkljivega vodenja\u00ab.<\/p>\n\n\n\n Prav frustracija glede vodenja<\/em> je, kot ka\u017ee, glavna, pravzaprav spro\u017eilna metoda. Prav resentiment, ko vodja ne prevzame svoje vloge, spro\u017ei dinamiko polno izraza tako zamere kakor podpore nastavljenemu vodji (\u00bbvodja \u017ee ve, kaj dela\u00ab). Skupina posku\u0161a najti novo vodjo, jo zamenjati, ali pa jo opravi\u010diti, uganiti, kaj se pravzaprav gre ipd. Spro\u017ei niz pogovorov o vodenju, o vlogi vodje, na\u010dinih vodenja, kako voditi to skupino, ki pravkar poteka, in kako voditi skupine nasploh \u2013 in potem \u2013 kako v njih delovati. Ta spro\u017eilna tema, ki s\u010dasoma izgubi svoj naboj in jo udele\u017eenci med seboj razre\u0161ijo, ostane tudi v nadaljevanju konceptualni okvir pogovora, tema, h kateri se udele\u017eenci vra\u010dajo in ji dodajajo vsebino, ki jo dobijo v naslednjih seansah \u2013 torej o izku\u0161nji druga\u010dnega vodenja. Z drugimi besedami, frustracija z vodenjem je vhodni kod seminarja, ga intonira in njena razre\u0161itev vzpostavi demokrati\u010dno delovanje skupine, kar je hkrati tema in dose\u017eek skupine.<\/p>\n\n\n\n Glavna podkladajo\u010da metoda pa je pogovor o pogovoru<\/em> (metakomunikacija). Najve\u010dji del dogajanja v skupini je pogovor, v njem pa pogovor prav o tem, kako in o \u010dem se skupina pogovarja.[3]<\/a> V\u010dasih so pogovori bolj usmerjeni v to, kako se skupina pogovarja v celoti, kako se v njej menjajo ob\u010dutja, spreminjajo vloge ipd.; v\u010dasih pa bolj v dvoji\u0161ke interakcije \u2013 kako je nekdo nekaj nekomu povedal, kako se odzval ipd. S tem se intenzivira do\u017eivljanje sebe<\/em> v skupini, lastnih \u010dustev pa tudi razvije spoznavanje, kako prevzemamo vloge, jih igramo, kak\u0161no mesto v skupini zasedemo ipd. Ozir <\/em>na dogajanje (\u00bbosvetlitev\u00ab) in povratna informacija<\/em> (\u00bbfeedback), ki se bodisi porodita spontano iz dogajanja ali pa ki se kot tehnika oz. vaja izvedejo na predviden na\u010din, sta pomembni tehniki u\u010denja skupinskega dela.<\/p>\n\n\n\n Zna\u010dilnost skupinskih treningov je tudi ve\u010d vrst vaj. Njihov namen je bodisi v tem, da ponazorijo nekatere skupinske procese, zna\u010dilnosti delovanja skupine (skupina, denimo, gradi most vpri\u010do opazovalcev druge skupine) bodisi v tem, da spodbudijo udele\u017eence k druga\u010dnim odzivov, oblikam vedenja, sporo\u010danja. Za ozra\u010dje tak\u0161nih seminarjev je tudi sicer zna\u010dilno, da spodbujajo eksperimentiranje<\/em> in v na ta namen zagotavljajo varno okolje.[4]<\/a> To pa tudi izra\u017ea osnovno pravilo oz. imperativ sodelovanja v skupini \u2013 \u00bbBodi sam svoj gospodar!\u00ab.<\/p>\n\n\n\n Predvideni u\u010dinki tak\u0161nih treningov so pove\u010dana ob\u010dutljivost za skupinske procese, tako do\u017eivljajsko in izkustveno kakor tudi kognitivno spoznavanje delovanja skupine, njenega razvoja (faz), skupinskih vlog, ki jih udele\u017eenci prevzemajo. Poudariti je treba, da so spoznanja do\u017eivljajska, da pri udele\u017eencih ne ustvarijo zgolj spoznanja v ozkem pomenu besede, temve\u010d jih spodbudijo tudi k druga\u010dni dr\u017ei, pripravljenosti v skupinah delovati in jih usmerjati.<\/p>\n\n\n\n Pomembna so tudi sporo\u010dila, torej retori\u010dna plat tak\u0161nega po\u010detja. Glavno sporo\u010dilo je, \u0161e vedno (bolj) aktualno, da je demokrati\u010dno delovanje skupine, vodenje in odlo\u010danje superiorno glede na druge prevladujo\u010de sloge \u2013 avtoritarnega in liberalnega (laissez-faire<\/em>) (Lewin). Morda pa je \u0161e pomembnej\u0161i dostavek, da je za demokrati\u010dno delovanje skupine potreben \u010das \u2013 \u010das, da se skupina razvije, ute\u010de. Da je skupina proces, ne pa re\u010d. Tretje, tudi klju\u010dno, sporo\u010dilo pa je, da so najustreznej\u0161i demokrati\u010dni vodje skupine prav najbolj navadni \u010dlani. Prav ljudje, ki nimajo mo\u010dnih atributov voditelja \u2013 nimajo poudarjene karizme, ne odstopajo po koli\u010dini ustreznega znanja ali pa ne vlivajo strahu so\u010dlanom, se morajo<\/em>, da bi opravili svojo nalogo in da bi skupina dobro delovala, obrniti na skupino, mobilizirati njene vire, omogo\u010diti, da se \u010dlani skupine spontano izmenjujejo pri njenem vodenju \u2013 v razli\u010dnih fazah skupinskega razvoja in na ve\u010d ravneh njenega delovanja \u2013 pri organizaciji, produkciji in \u010dustvovanju.<\/p>\n\n\n\n Med \u0161tevilnimi sporo\u010dili skupinskega dela je ostajalo morda najbolj skrito sporo\u010dilo o avtonomiji skupine. Skupino imamo lahko namre\u010d za najstvarnej\u0161o od klasi\u010dnih dru\u017ebenih entitet (je resni\u010dnej\u0161a od posameznika pa tudi od dru\u017ebe in skupnosti). Skupina ima svojo miselnost, ki temelji na skupnih predpostavkah njenega delovanja \u2013 pa tudi \u010de so te povsem iracionalne (Bion \u2013 osnovne predpostavke). \u0160e ve\u010d, mehanizmi \u00bbprojektivne identifikacije\u00ab (\u00bbto da, vem, kaj predvideva\u0161, da si jaz mislim, da bo\u0161 ti naredil\u00ab) omogo\u010dajo ljudem samogibno usklajevanje, ki gre onkraj formalnih dogovorov pogodbene vrste, ki jih lahko med seboj sklenejo le posamezniki. A so ti avtonomni skupinski procesi hkrati oprijemali\u0161\u010de za oblastno podrejanje skupin kot tudi platforma za njihovo neodvisno delovanje. Slednje pa se ne zgodi znotraj same skupine, temve\u010d na vmesniku z njenim okoljem. Da skupina postane subjekt, da dobi vsaj nekaj neodvisnosti od dru\u017ebenega polja, v katerem se nahaja, se mora soo\u010diti s svojo kon\u010dnostjo (Guattari), prese\u010di svoje meje, poimenovati svet, da bi ga lahko spreminjala (Freire). Mora ustvariti svoj teoretski kontekst, da bi spremenila konkretnega, realnega. Mo\u010d delavnic skupinske dinamike pa je prav v ustvarjanju prvega, pomanjkljivost pa v megleni odsotnosti drugega.<\/p>\n\n\n\n Vito Flaker, Bernard Stritih, Gabi \u010ca\u010dinovi\u010d Vogrin\u010di\u010d<\/p>\n\n\n\n Prav pomanjkanje realnega konteksta zna\u010dilno za \u00bbtreninge\u00ab oz. \u017eelja po \u00bbkontekstualizaciji\u00ab metode sta nas vodila k temu, da smo za\u010deli s tabori. Hkrati pa je vzpostavljanje teoreti\u010dnega konteksta v tako empiristi\u010dno utemeljeni obliki \u010dlove\u0161kega delovanja pomenilo pomemben preboj v tem, kako taka oblika deluje. To nam je omogo\u010dala ideja akcijskega raziskovanja, zgodovinska sorodnica skupinske dinamike (Lewin) in s tem omogo\u010dila nastanek tabora kot metode<\/em>.[5]<\/a> Konkretno je to pomenilo, da smo pred tabori imeli \u00bbpriprave\u00ab[6]<\/a>, po taboru \u00bbevaluacijo\u00ab, med samim taborom pa \u0161tevilne sestanke, zbore in pogovore. Njihova zna\u010dilnost je bila, da smo se trudili, po na\u010delih skupinskega dela, vklju\u010diti in omogo\u010diti sodelovanje vseh in dosledno uresni\u010devati na\u010delo skupnega odlo\u010danja.[7]<\/a> S tem smo ustvarili hkrati podlago za u\u010dinkovito skupno delovanje in pa \u00bbteoreti\u010dni kontekst\u00ab, ki sicer taborom kot empiristi\u010dni obliki manjkajo.[8]<\/a><\/p>\n\n\n\n Druga zna\u010dilnost na\u0161ih taborov kot metode je bila splo\u0161na egalitarnost \u2013 ne le enakopravnost in enakovrednost pri odlo\u010danju, temve\u010d enakost pri izvajanju opravil, ki jih skupnost potrebuje. Pomembno je bilo videti Bernarda, kako \u010disti oz. razku\u017euje latrino (poljsko strani\u0161\u010de), \u0161e bolj pomembno in navdu\u0161ujo\u010de pa je bilo videti nekoga, ki bi sicer imel polo\u017eaj gre\u0161nega kozla suvereno voditi kak\u0161no pomembno dejavnost.[9]<\/a><\/p>\n\n\n\n Pomemben del izro\u010dila, ki se je ustvarilo \u017ee ob za\u010detkih v Rakitni, je bil, da na taborih ni kazni. To nas je primoralo, da smo poleg sprotnega re\u0161evanja manj\u0161ih ekscesov s pogovori, banalizacijo oz. dedramatizacijo posegli tudi za skupnostnimi oblikami re\u0161evanja konfliktov in ekscesnih dogodkov. Kot v plemenski ureditvi, smo se ob tak\u0161nih dogodki spra\u0161evali, kaj gre na taboru narobe, kaj je treba v na\u0161i skupnosti izbolj\u0161ati. Tako smo v za\u010detnih fazah energiziranja, presku\u0161anja mej drugih, porajanjem nebrzdanih konfliktov pogosto organizirali rokoborske turnirje in pokazali, da se je treba boriti in da borba ne pomeni nujno po\u0161kodbe drugega. V sklepnih fazah tabora smo imeli \u00bbdan ljubezni\u00ab, \u0161e prej pa \u00bbindijanski dan\u00ab, ki je \u0161e dodatno oblikoval skupnosti. \u00bbKraje\u00ab Eurokrema iz shrambe pa so spro\u017eile pogovore o lastnini, o tem kaj je skupno in kaj osebno, kdo kaj prispeva in potrebuje od skupnosti ipd. Tako skupnost oblikujejo prestopki tako tudi skupnost oblikuje prestopke. Poanta je v skupnosti in ne v prestopku.<\/p>\n\n\n\n Tabor je skupnost \u2013 in to totalna, pa vendar za\u010dasna, predvsem pa s svojim lastnim namenom in ciljem, ki se razlikuje od sicer\u0161njega toka \u017eivljenja. Tabor je izhod iz sivine vsakdanjih opravil (Supek), rutin v nekaj izjemnega \u2013 je zgostitev<\/em> \u010dlove\u0161kih potencialov, generator mo\u010di za to izjemno, in za akcijo. Kot zgostitev na lo\u010denem prostoru, z jasno definiranim \u010dlanstvom (tabore\u010di in obiski) mora imeti svojo mitologijo in ideologijo, ki ga razlikuje od zunanjega sveta.[10]<\/a> Uniformnost ideologije \u2013 tako podedovane kakor tiste, ki smo jo ustvarjali \u2013 smo pre\u010dili z ve\u010dpomenskimi prostori in ve\u010dglasnimi dogodki, ki smo jih ustvarili iz dolgega \u010dasa pogovorov in z njimi napolnili \u00bbpraznino\u00ab na novo ustvarjene svobode. \u00bbIndijanski\u00ab dan, dan ljubezni[11]<\/a>, neskon\u010dni rim\u0161im\u0161ini, savne, masa\u017ee, bivakiranja so bili vedno nekaj posebnega \u2013 kot do\u017eivetje za udele\u017eence in kot dogodki, ki so odstopali od taborni\u0161ke in tudi sicer\u0161nje tradicije. Bili so med\u010dlove\u0161ka umetnost. Umetni\u0161ka produkcija (predvsem glasbena in dramska) pa je bila tudi mo\u010dna dimenzija taborov.<\/p>\n\n\n\n Sistemati\u010dne evaluacije tak\u0161nih ali druga\u010dnih taborov nismo nikoli zares opravili. V klasi\u010dnem pomenu besede bi to verjetno bila zelo zapletena, morda nemogo\u010da naloga \u2013 gotovo pa ne povsem potrebna. Veseli smo bili ob anekdotskih poro\u010dilih o \u017eivljenjskih uspehih udele\u017eencev taborov, zadovoljni, da smo marsikomu omogo\u010dili, da se je izognil institucionalizaciji ali pa \u017eivotarjenju v tak\u0161ni ali druga\u010dni razvrednoteni vlogi, ogor\u010deni, ko se je to kljub na\u0161im prizadevanjem zgodilo ali pa \u017ealostni, ko smo jih po nekaj letih v neki ustanovi sre\u010dali. Br\u017ekone tabori ustvarjajo bolj \u00bbdo\u017eivljajski\u00ab kakor \u00bbsocialni kapital\u00ab.[12]<\/a> Na ravni konkretnih organizacij so tudi takratni dramati\u010dni u\u010dinki po\u010dasi izzveneli, a se jih je vendarle nekaj prijelo.[13]<\/a> Takole s prostim o\u010desom, \u010de zanemarimo razne molekularne u\u010dinke, so se tabor najbolj ohranili kot metoda in oblika. Ve\u010d taborni\u0161kih enot se je lotilo vklju\u010devanja otrok s takimi ali druga\u010dnimi nalepkami v tabore, taborni\u0161ka organizacija v celoti je bolj demokrati\u010dna, ve\u010d udele\u017eencev taborov je zaradi svoje izku\u0161nje v svojem okolju organiziralo podobne tabore, ob potresu v Poso\u010dju so nas na ministrstvu prosili, da organiziramo tabor, ki naj bi deloval na podro\u010dju popotresne socialne in skupnostne obnove, tabori so ostali stalnica prizadevanj za dezinstitucionalizacijo. <\/p>\n\n\n\n Tabori so bili torej pomembna izku\u0161nja za ve\u010dino njihovih udele\u017eencev, za prenekatere celo \u017eivljenjski dogodek. Pustili so sled v nekaterih organizacijah, pa \u010deprav jih niso korenito spremenili. Uveljavili so se kot oblika dela in metoda, morda prav kot posebna zna\u010dilnost socialnega dela pri nas. Bili pa so tudi (in morda predvsem) eti\u010dno dejanje strokovnjakov, ki so hoteli delati v dobro \u010dloveka in skupnosti, se zoperstaviti izklju\u010devanju, se postaviti za pravice otrok in drugih ljudi brez mo\u010di, omogo\u010diti bolj\u0161e in \u010dloveka vredno \u017eivljenje (pa \u010detudi zgolj izjemne po\u010ditnice), ustvarjati novo skupnost in ustvarjati enakopravna razmerja med ljudmi. Kot zgostitev pa so skupaj z delavnicami skupinske dinamike, poletnimi \u0161olami, prostovoljnim delom, skupinami za samopomo\u010d, projekti akcijskega raziskovanja in drugimi novostmi ustvarjali takrat precej enotno polje socialnega dela<\/em>.<\/p>\n\n\n\n Polje, ki se je ustvarilo okoli Bernarda oz. akcij in dejavnosti, ki jih je vodil, ni bilo polje sorazmernih linearnih sil, temve\u010d niz vrtincev, ki so se porajali drug iz drugega. V ve\u010dini je bil prav Bernard magnet, ki je privla\u010dil potenciale v polju in jih hkrati odbijal, dega\u017eiral v nove dimenzije in porajal nove dogodke. Hkrati pa je to turbulentno polje imelo svojo lastno konsistenco. Bilo je tudi skupno \u2013 vse, kar se je v njem zgodilo, je bilo u\u010dinek polja in je imelo u\u010dinek nanj. Na socialno delo, delo z ljudmi in dru\u017ebene spremembe smo gledali kot na enoten pojav, v katerem smo vsi udele\u017eeni, ki mu vsi prispevamo, ki je skupno in kolikor nam je odtujeno, si ga pa prila\u0161\u010damo.<\/p>\n\n\n\n Bilo je to polje razmisleka in akcije, prespra\u0161evanja in presku\u0161anja. Polje dialektike, ki smo jo, kakor pri jutranji telovadbi na taborih, tako reko\u010d vadili vsak dan. Bilo je tudi polje, ki ustvarjalo nove prostore svobode, mo\u017enosti novih osebnih, skupinskih in skupnostnih izrazov, ki je bilo polje ustvarjanja in produkcije. Bilo je tudi polje, ki je ustvarjalo ozra\u010dje mo\u017enega, pa ne v neki instant magi\u010dni obliki, temve\u010d z naporom, vztrajnostjo in ne brez cene, ki jo je treba za to pla\u010dati. Bilo je \u017eivahno polje, odprto za raznolika gibanja \u2013 na eni strani aktivisti\u010dna (\u0161tudentska, antipsihiatri\u010dna in antipedago\u0161ka, radikalna in reformisti\u010dna), na drugi strani strokovna (nove skupinske terapije, dinami\u010dna psihiatrija, mre\u017ea alternativ psihiatriji, sistemski pristop itn.). Ta so polje napajala in se v njem napojila ali celo porajala (npr. nova dru\u017ebena gibanja za pravice manj\u0161in, vklju\u010dno z \u017eensko perspektivo v socialnem delu).<\/p>\n\n\n\n V tem vrtincu velikih idej, drznih zamisli je bil nedvomni Bernardov prispevek, iz katerega smo takrat in \u0161e vedno \u010drpamo, v njegovem posluhu in predanosti konkretnemu, vsakdanjemu, prakti\u010dnemu in pragmati\u010dnemu, izvedljivemu. Hkrati pa tudi zmo\u017enost sprejeti nekaj izjemnega \u2013 na zelo \u010dlove\u0161ki na\u010din; tudi povezati nekaj o\u010ditnega z ne\u010dim oddaljenim ali prikritim.[14]<\/a> <\/p>\n\n\n\n \u010ceprav se zdi, da smo to skupno polje razkosali na vrti\u010dke, ki jih vsak po svoje obdeluje, pa sem gotov, da nekje v ozadju \u0161e vztraja. Pa ne samo virtualno zapisano v na\u0161ih spominih in (pomanjkljivo) v na\u0161ih besedilih, temve\u010d tudi zares. Sre\u010danja, kot je dana\u0161nje, so prilo\u017enost za nostalgijo, domoto\u017eje. Prepri\u010dan sem, da je polje, ki smo ga kdaj ustvarili, hoteli ali ne, na\u0161 dom, pa \u010detudi kdaj prazen. Je pa prav, da se vsaj v\u010dasih spomnimo, kje, ali vsaj od kod, smo doma. <\/p>\n\n\n\n Objavljeno: Center za prou\u010devanje zgodovine socialnega dela, april 2023.<\/em><\/p>\n\n\n\n [1]<\/a> Besedilo je nastalo ob dveh dogodkih, ki sta proslavljala 85 let Bernarda. Prvi se je zgodil na Univerzi Sigmunda Freuda 22. novembra 2022 (organizator Miran Mo\u017eina), drugi pa 8. decembra na mati\u010dni ustanovi (organizator avtor).<\/p>\n\n\n\n \u0160tejemo lahko, da je besedilo nastalo tudi v okviru raziskovalnega programa \u00bbSocialno delo kot nosilec procesov dru\u017ebenega vklju\u010devanja in socialne pravi\u010dnosti v Sloveniji \u2013 teoretske podlage, metodolo\u0161ke in metodi\u010dne usmeritve in zgodovinski razvoj\u00ab (\u0161tevilka: P5-0058) pa tudi raziskovalnega projekta \u00bbDolgotrajna oskrba ljudi z demenco v teoriji in praksi socialnega dela\u00ab (\u0161tevilka: J5-2567), ki ju financira ARRS.<\/p>\n\n\n\n [2]<\/a> Morda je svoj \u010das ta delitev bila koristna. Prav na\u010dini dela, ki jih je Bernard razvijal oz. so se razvijali okoli njega, pa so pokazali, da so meje med temi \u00bbmetodami\u00ab najmanj nejasne, da se pri vsakem koraku pri delu z ljudmi oz. socialnemu delu sre\u010dujemo z vsemi temi ravnmi, registri \u2013 na njih delujemo hkrati in razmi\u0161ljamo, kako deluje skupina, kako \u010dlovek razmi\u0161lja, \u010duti, kak\u0161no mesto ima v skupnosti in tudi obratno.<\/p>\n\n\n\n [3]<\/a> Taki pogovori nastanejo deloma zaradi omenjene frustracije oz. problematizacije vloge vodje v skupini deloma pa skupino vanje usmerjajo pripombe facilitatorja seminarja.<\/p>\n\n\n\n [4]<\/a> Varno eksperimentiranje zagotavlja tudi \u00bbterapevtski pakt\u00ab oz. pravilo, \u00bbda ni\u010d, kar se zgodi v skupini, ne pride iz skupine\u00ab.<\/p>\n\n\n\n [5]<\/a> Tabori kot oblika so\u017eitja so obstajali od vekomaj \u2013 verjetno \u0161e pred prvimi \u010dlove\u0161kimi stalnimi bivali\u0161\u010di. So stalnica potujo\u010dih in nomadskih ljudstev. Po\u010divali\u0161\u010de, oaza, kraj sre\u010danja, zgostitev ljudske sile. V sedentarnih dru\u017ebah so tabori prilo\u017enost za izstop iz ute\u010denih okvirov in mo\u017enost zgostitve (za skupno akcijo \u2013 kot npr. narodno prebuditeljski tabori v 19. stoletju). Na za\u010detku 20. stoletja so tabori prilo\u017enost za za\u010dasno zapu\u0161\u010danje urbanega okolja \u2013 \u00bbnazaj k naravi!\u00ab, mo\u017enost, da otroci vsaj za nekaj \u010dasa najdejo \u00bbsvoj prostor na soncu\u00ab, da se preobrazijo iz \u00bbfantalinov\u00ab ali \u00bbpiflarjev\u00ab v \u00bbIndijance\u00ab, \u00bbstezosledce\u00ab tudi \u00bbvojake\u00ab. V mladinskih taborih tistega obdobja pa je \u0161lo \u0161e za ve\u010d \u2013 za dru\u017ebeno anga\u017eiranje, za odklop od vsakdana z namenom spremeniti svet.<\/p>\n\n\n\n Tabori so torej najprej oblika \u2013 za\u010dasna zgostitev ljudi na enem mestu. To deloma dolo\u010da tudi metodo \u2013 kako tabor izvedemo in kako poteka. Prav metoda lo\u010di na\u0161e tabore od drugih in jih dela specifi\u010dne. <\/p>\n\n\n\n [6]<\/a> Priprave so potekale v mnogo\u010dem na na\u010din seminarjev skupinske dinamike. Jedro udele\u017eencev (prostovoljcev) se je med njimi med seboj spoznalo, spoznalo s temo, na\u010drtovalo skupno delo, hkrati pa (tudi z vajami zna\u010dilnimi za skupinske treninge) ustvarilo iskreno vzdu\u0161je mo\u017enega.<\/p>\n\n\n\n [7]<\/a> Tudi na taborih, ki so se oblikovali kot skupnostne akcije ali pa so bili aktivisti\u010dne narave, smo se kljub temu, da tak\u0161ni tabori ne neposredno zajamejo vseh akterjev, trudili na ve\u010d na\u010dinov (okrogle mize, posvetovalna telesa ipd.) dose\u010di njihovo vklju\u010devanje v odlo\u010danje na taboru.<\/p>\n\n\n\n [8]<\/a> Na tej to\u010dki se sre\u010data pomanjkanje konkretnega konteksta skupinsko dinami\u010dne prakse in pomanjkanje teoreti\u010dnega konteksta samoumevnih, empiri\u010dno nastalih ali vzdr\u017eevanih oblik \u010dlove\u0161kega zdru\u017eevanja.<\/p>\n\n\n\n [9]<\/a> Nismo pa skoraj nikoli uspeli enakomerno razporediti bremena odgovornosti za izvedbo taborov ali kak\u0161nih drugih akcij. Pri tem so pogosto ve\u010dji del opravil izvedli vodilni \u010dlani, pogosto prav Bernard. Lahko bi rekli, da smo s tem ustvarjali pravzaprav iluzijo demokrati\u010dnega odlo\u010danja in delovanja, saj je \u2013 ne le za konceptualni temve\u010d tudi stvarni okvir akcije \u2013 pogosto v najve\u010dji meri poskrbel vodja. Je pa ta iluzija bila dovolj stvarna, saj smo jo vsi do\u017eiveli, izkusili, da jo lahko imamo za \u00bbprakti\u010dno utopijo\u00ab (Basaglia) \u2013 torej za dosegljiv in do\u017eivet ideal. Kljub temu pa to postavi pred nas ve\u010d izzivov. Predvsem glede tega, kako ravnati s karizmo vodje \u2013 tisto, ki jo kot figura ustvarja on sam, predvsem pa tisto, ki jo ustvarjajo pri\u010dakovanja okolja, ki v vodji potrebuje reprezentanta skupine \u2013 to pa ustvarja povratno zanko za samo skupino, pa \u010deprav ta deluje po demokrati\u010dnih obrazcih. Tudi kako ohraniti voljo in energijo vodilnega \u010dlana skupine, ne da bi ta porajala u\u010dinke avtoritarnosti oz. na drugi strani to voljo pohabila \u2013 ne samo pri vodilnem \u010dlanu temve\u010d tudi pri sami skupini.<\/p>\n\n\n\n [10]<\/a> V primeru na\u0161ih taborov in kolonij za otroke bi lahko zunanji opazovalec ugotavljal, da gre za zgolj zamenjavo klasi\u010dnih avtoritarnih obrazcev s sodobnej\u0161imi \u2013 za zamenjavo voja\u0161kega modela z \u00bbindijanskim\u00ab (skavtskega z gozdovni\u0161kim), avtoritarnega vodenja z demokrati\u010dnim, ukazov z dialogom, nestrpnosti s toleranco itn. Tako smo tudi sami pogosto (kadar je bilo oportuno) svoje delo predstavljali. V to smo tudi verjeli in tudi res je bilo tako. Na\u0161e po\u010detje je bilo v skladu s takrat veljavno lokalno ideologijo samoupravljanja, predvsem z globalnimi trendi de-hierarhizacije dru\u017ebenih mikrostruktur (kar je neoliberalizem potem izkoristil za nadaljnje osvobajanje delovne sile od spon skupnosti in ve\u010danje profita \u2013 za njeno \u00bbprekarizacijo\u00ab in \u00bboptimalen izkoristek ustvarjalnih potencialov\u00ab).<\/p>\n\n\n\n Bilo pa je tudi ve\u010d kot le zamenjava vzgojnega modela, sloga vodenja, upo\u0161tevanja sodobnih trendov. Bilo je tudi ustvarjanje avtenti\u010dnih \u00bbnovih prostorov svobode\u00ab (Guattari in Negri), vozli\u0161\u010d odpora aksiomatski disciplinski oblasti (Foucault).<\/p>\n\n\n\n [11]<\/a> Neko\u010d smo posku\u0161ali tudi z dnem sovra\u0161tva, dnem la\u017ei in resnice \u2013 a se ti niso prav zelo obnesli.<\/p>\n\n\n\n [12]<\/a> Na to je opozarjal Zoki Pavlovi\u0107, ko je opravil intervjuje z \u00bbuporabniki prostovoljcev\u00ab. Prostovoljci \u017eivijo v drugem svetu, drugih mre\u017eah kot ljudje, s katerimi se kot prostovoljci dru\u017eijo. Ko se tabori kon\u010dajo in prostovoljno delo neha, gredo \u00bbdomov\u00ab \u2013 vsak v svoj \u017eivljenjski krog in tok. Za trajnej\u0161i u\u010dinek je treba bodisi zares stopiti v \u010dlovekovo mre\u017eo ali pa ga vklju\u010diti v svojo. To se je tudi zgodilo \u2013 v\u010dasih skoraj spontano (Marina in Mirjana), v\u010dasih pa tudi na\u010drtno. Bernard je bil in je \u0161e mojster v tem. Seveda je take opore lahko dele\u017eno le omejeno \u0161tevilo udele\u017eenih \u2013 ve\u010dina jih je tudi ne potrebuje, a vseeno marsikdo, ki bi jo potreboval, pogre\u0161a. <\/p>\n\n\n\n [13]<\/a> \u010crni Mrav je, denimo, \u0161e vedno nekoliko druga\u010den od drugih taborni\u0161kih enot, Fakulteta za socialno delo \u0161e vedno malo druga\u010dna od drugih fakultet, Svetovalni center \u0161e ohranja nekatere od takrat nastalih dejavnosti, tudi Altra, ki je kot Odbor nastala na taboru v Hrastovcu, se nekolikanj razlikuje od drugih nevladnih organizacij na tem podro\u010dju.<\/p>\n\n\n\n [14]<\/a> V\u010dasih smo si ob Bernardovih akrobacijah te vrste \u010dudili in se spra\u0161evali: \u00bbAli smo mi tako neumni, da ne razumemo tega, kar pravi, ali pa Bernard ne zastopi dobro, kaj se dogaja.\u00ab V vsakem primeru pa je bil to dober koan, uganka \u2013 navadno o vsakdanjem \u017eivljenju. <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Bernard Stritih \u2013 v viru na\u0161ega socialnega dela Vito Flaker ob 85-letnici [1] V zadnjih letih sem marsikdaj v pogovorih o socialnem delu v Sloveniji ali pa prav o Bernardu, ugotavljal, da je Bernard \u00bbutemeljitelj\u00ab sodobnega socialnega dela pri nas. Morda to utegne zdeti komu pretirano (tudi samemu Bernardu se tako zdi), pa tudi zares … Continue reading Bernard Stritih \u2013 v viru na\u0161ega socialnega dela<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2498,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-743","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-uncategorized"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/743","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2498"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=743"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/743\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":748,"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/743\/revisions\/748"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=743"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=743"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=743"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}Skupinska dinamika (metoda)<\/h5>\n\n\n\n
![\"\"](\"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-content\/uploads\/2023\/05\/Picture2.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\nTabori<\/h5>\n\n\n\n
Polje<\/h5>\n\n\n\n
![\"\"](\"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-content\/uploads\/2023\/05\/Picture3.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n
\n\n\n\n