{"id":94,"date":"2021-11-01T08:34:15","date_gmt":"2021-11-01T08:34:15","guid":{"rendered":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/?p=94"},"modified":"2022-02-09T12:36:48","modified_gmt":"2022-02-09T12:36:48","slug":"ce-bi-bila-tita-tito","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/2021\/11\/01\/ce-bi-bila-tita-tito\/","title":{"rendered":"\u010ce bi bila Tita Tito …"},"content":{"rendered":"\n

1. 11. 2021<\/p>\n\n\n\n

Tanja Buda<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

\u010ce bi bila Tita Tito, bi zanjo \u017ee sli\u0161ali, ker pa Tita ni bila Tito, smo nanjo pozabili. Titino usodo delijo tudi mnoge druge \u017eenske, ki so bile bodisi pionirke socialnega dela, ali pa so pridobile izobrazbo iz socialnega dela.<\/p>\n\n\n\n

Tita \u0160kerlj-Sojar je bila po izobrazbi socialna delavka, po du\u0161i novinarka, v resnici pa je v svojem delu zdru\u017eevala oboje. Leta 1966 je prevzela uredni\u0161tvo Na\u0161e \u017eene, osrednje \u017eenske revije v \u010dasu socializma. Ob tej priliki so v reviji namenili prostor predstavitvi nove urednice, ki je vanjo nato vnesla predvsem socialnodelovne tematike.<\/p>\n\n\n\n

Tita \u0160kerlj-Sojar je bila rojena 11. 4. 1922 v Ljubljani. Njena dru\u017eina se je v 30. letih prej\u0161njega stoletja preselila v Beograd, kjer je Tita kasneje \u017eelela \u0161tudirati umetnostno zgodovino. Vendar je bila talentirana tudi za ples, petje in moderiranje. Prav slednje ji je kot mladinki leta 1945 (\u0161e pred koncem vojne) prineslo delo na radiu. Poklicali so jo na Radio Jugoslavija, kjer je vsakodnevno prevajala in pripravljala poro\u010dila za oddaje, namenjene Slovencem. Postala je znana po svojem radiskem nagovoru \u00bbSlovenci in Slovenke, doma in po svetu!\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Prav slu\u017ebovanje na radiu jo je popeljalo v svet novinarstva. Po vojni se je vrnila v Ljubljano in od leta 1946 sodelovala pri aktualno-politi\u010dni redakciji na radiu. Kot \u00bbskup\u0161\u010dinska novinarka\u00ab se je posebej ukvarjala s socialno problematiko. Skoraj 15 let je bila tudi urednica \u017eenskih oddaj.<\/p>\n\n\n\n

Tita \u0160kerlj-Sojar se je leta 1957 vpisala na Vi\u0161jo \u0161olo za socialne delavce in diplomirala leta 1959. Diplomsko nalogo z naslovom \u00bb Pogoji za nastanek in razvoj stanovanjskih skupnosti v OBLO Ljubljana-Moste\u00ab je napisala v soavtorstvu z Dolfko Bo\u0161tjan\u010di\u010d in Danico Jelenc. Sama se je podpisala kot Marjeta \u0160kerlj-Sojar; kdaj je prevzela ime Tita, ni znano.<\/p>\n\n\n\n

Tita \u0160kerlj-Sojar je leta 1966 zamenjala dolgoletno urednico Na\u0161e \u017eene, Fani Ko\u0161ir. Kot nova urednica je dobila mo\u017enost za predstavitev svojega diplomskega dela; napisala je prispevek z naslovom Vpra\u0161anje otro\u0161kih ustanov v Mostah[1]<\/a>. Pri zbiranju podatkov za diplomsko nalogo ji je pomagala tudi Vida Tom\u0161i\u010d, ki je bila takratna podpredsednica Socialisti\u010dne zveze delovnega ljudstva Slovenije.<\/p>\n\n\n\n

Uredni\u0161tvo je prevzela kot predstavnica mlaj\u0161e generacije, na njeno mesto jo je imenovala Konferenca za dru\u017ebeno aktivnost \u017eensk Slovenije. \u017de pred urednikovanjem je napisala \u0161tevilne \u010dlanke in prispevke o razli\u010dnih socialnih tematikah. Zavzemala se je za odpravo srednjega (o\u010detovega) imena v osebnem dokumentu in drugih javnih dokumentih, da se je tako kon\u010dno uveljavil zakon o enakopravnosti zakonskega in zunajzakonskega polo\u017eaja \u017eensk in otrok; napisala je nekaj prispevkov, v katerih je opozarjala na te\u017eak polo\u017eaj \u00bbmater samohranilk\u00ab pri skrbi za otroke. Poglobila se je tudi v tematiko zaposlenih star\u0161ev. To vpra\u0161anje jo je \u0161e posebej zanimalo, saj je izhajala iz lastnih izku\u0161enj, kot \u017eena Toneta Sojarja, ki je bil priljubljen urednik mladinskih radijskih iger, in mati. Tako je v svojih \u010dlankih zdru\u017eevala znanje, ki ga je pridobila na Vi\u0161ji \u0161oli za socialne delavce, z osebnimi izku\u0161njami in skozi dru\u017ebeno anga\u017eiranost; bila je namre\u010d dolgoletna sodelavka Dru\u0161tva prijateljev mladine in od leta 1962 \u010dlanica sekretariata Komisije za dru\u017ebeno aktivnost \u017eensk. Umrla je 7. junija 2000, stara 78 let.<\/p>\n\n\n\n

V reviji Na\u0161a \u017eena je dvignila najve\u010d prahu in povzro\u010dila \u017eivahno razpravo med bralkami in bralci revije s prispevkom Misli o pravem \u010dasu, da si z otrokom nalaga\u0161 odgovornost[2]<\/a>. V njem je naslavljala brezbri\u017een odnos mo\u0161kih (o\u010detov) do \u00bbnezakonskih otrok\u00ab. Poudarila je, da o\u010detje ne pla\u010dujejo (dovolj) pre\u017eivnine za otroke, s katerimi ne \u017eivijo skupaj. Vendar je pri tem kritizirala predvsem sistem, ki se ji je zdel pomanjkljiv, saj so \u00bbnezakonski otroci\u00ab praviloma \u017eiveli v ekonomskem pomanjkanju. V nadaljevanju se je osredoto\u010dila na \u017eenske, ki so same skrbele za otroke, in so bile pri pre\u017eivljanju otrok velikokrat prepu\u0161\u010dene same sebi. Opozorila je tudi na zlorabe sistema, npr. da so nekateri o\u010detje dobivali otro\u0161ki dodatek kljub temu, da za otroka niso skrbeli. Poleg tega je poudarila, da je nepravi\u010dno, da morajo matere spro\u017eiti postopek za dodelitev pre\u017eivnine. Mnogo \u017eensk po njenem mnenju ni zahtevalo pre\u017eivnine, ker prvi\u010d, niso ve\u010d \u017eelele imeti stikov z nekdanjim partnerjem; drugi\u010d, ker so \u017eelele dokazati, da so same sposobne skrbeti za otroka; tretji\u010d, ker so mislile, da bo njihov odnos z nekdanjim partnerjem bolj\u0161i, \u010de od njega ne terjajo pre\u017eivnine. Tak\u0161no stanje se ji je zdelo nesprejemljivo, saj taka ureditev ni bila v korist otrok. Predlagala je, naj sodi\u0161\u010da po uradni dol\u017enosti odrejajo pre\u017eivnine, ne glede na to, ali matere zanjo zaprosijo ali ne. Sodi\u0161\u010da bi morala upo\u0161tevati \u00bbkorist otroka, in ne samo trenutni materialni polo\u017eaj star\u0161ev\u00ab[3]<\/a>. Naloga socialnega varstva naj bi bila pomo\u010d sodi\u0161\u010dem pri zbiranju \u00bbrealnih podatkov o razmerah in mo\u017enosti obeh star\u0161ev, kakor tudi pri odlo\u010danju o tem, komu naj prisodijo otroke, da bo najbolje zanje, ne pa predvsem ustre\u017eeno star\u0161em\u00ab[4]<\/a>. Opozarjala je na kadrovsko podhranjenost in prepi\u010dlo strokovnost socialnih slu\u017eb, kar je \u0161lo predvsem na \u0161kodo samskih mater. Najbolj jo je skrbel podatek, da postopek za dodeljevanje pre\u017eivnine traja pribli\u017eno leto dni ali celo dlje, kar lahko \u017eenskam in otrokom povzro\u010di veliko ekonomsko stisko. Za konec je zapisala, da je potrebno pre\u017eivnine prilagoditi glede na otrokove potrebe, saj osnovno\u0161olec potrebuje manj denarja kot \u0161tudent: \u00bbEnakopravnost otrok ne sme biti samo geslo na papirju. Socialisti\u010dna dru\u017eba ga je dol\u017ena uresni\u010diti\u00ab[5]<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

Po objavi prispevka so se v uredni\u0161tvo vsula pisma bralcev in bralk. Naval je \u0161e dodatno spro\u017eil bralec, ki je \u00bbnezakonske o\u010dete\u00ab ozna\u010dil kot \u017ertve, ker morajo pla\u010devati pre\u017eivnino. Pisma so pisale tudi bralke, ki so bile bodisi samske matere, bodisi \u00bbnezakonski otroci\u00ab; pisali so jih tudi<\/p>\n\n\n\n

odvetniki, psihologi. Zaradi burne debate in velika \u0161tevila pisem je Tita \u0160kerlj-Sojar napisala, da je uredni\u0161tvo vsa prejeta pisma na temo \u00bbmater samohranilk\u00ab in njihovih otrok predalo \u00bbstrokovnjakom, ki bodo sodelovali pri sestavljanju zakonskih predlogov\u00ab[6]<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

To je torej je zgodba o Titi, socialni delavki, novinarki in dru\u017ebeni akterki na podro\u010dju socialnega varstva. Zgodba zaenkrat \u0161e ni popolna, upam, da najdemo \u0161e ve\u010d podatkov o njej in njenem \u017eivljenju. \u010ce je med bralstvom teh vrstic kdo, ki ve ve\u010d, bom zelo vesela odgovora.<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

[1]<\/a> \u0160kerlj, T. (1959). Na\u0161a \u017eena. \u0160tevilka 9, str. 278-279.<\/p>\n\n\n\n

[2]<\/a> \u0160kerlj, T. (1965). Na\u0161a \u017eena. \u0160tevilka 9, str. 293-294.<\/p>\n\n\n\n

[3]<\/a> Prav tam.<\/p>\n\n\n\n

[4]<\/a> Prav tam.<\/p>\n\n\n\n

[5]<\/a> Prav tam.<\/p>\n\n\n\n

[6]<\/a> \u0160kerlj, T. (1966). Na\u0161a \u017eena. \u0160tevilka 2, str. 57.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Tita \u0160kerlj-Sojar (1922-2000), Na\u0161a \u017eena<\/em>, \u0161tevilka 3, 1966, str. 85.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

1. 11. 2021 Tanja Buda \u010ce bi bila Tita Tito, bi zanjo \u017ee sli\u0161ali, ker pa Tita ni bila Tito, smo nanjo pozabili. Titino usodo delijo tudi mnoge druge \u017eenske, ki so bile bodisi pionirke socialnega dela, ali pa so pridobile izobrazbo iz socialnega dela. Tita \u0160kerlj-Sojar je bila po izobrazbi socialna delavka, po du\u0161i … Continue reading \u010ce bi bila Tita Tito …<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"templates\/template-full-width.php","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[4],"tags":[],"class_list":["post-94","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-zgodovina"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/94","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=94"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/94\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":411,"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/94\/revisions\/411"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=94"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=94"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/sodelo.fsd.uni-lj.si\/main\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=94"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}